Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Kot pritožba sicer pravilno izpostavi, je v izvršilnem postopku potrebno zagotoviti učinkovito sodno varstvo tretjim, ki imajo pravico, ki preprečuje izvršbo, vendar mora svoj interes uveljavljati tretji v svojem ugovoru (64. člen ZIZ), tudi v povezavi z morebitnim predlogom za odlog izvršbe (73. člen ZIZ). Dolžnica nima pravnega interesa, da glede na obravnavani pravnomočni izvršilni naslov izvršbi nasprotuje.
Pritožba se zavrne in se v II. in III. točki izreka sklep sodišča prve stopnje potrdi.
1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo ugovoru dolžnice in sklep o izvršbi razveljavilo glede zamudnih obresti od zneska 50,75 EUR pred 22. 1. 2019 ter v tem delu predlog za izvršbo zavrnilo (I. točka izreka), v ostalem pa ugovor zavrnilo in odločilo, da dolžnica sama krije svoje ugovorne stroške (II. in III. točka izreka).
2. Dolžnica v pravočasni pritožbi navaja, da je v teku pravdni postopek na podlagi dediščinske tožbe, s katero K. K. uveljavlja dedno pravico na podlagi najdene oporoke, ki ni bila prerekana. Dolžnica bo po pojasnjenem izgubila položaj zakonite dedinje, s tem pa bo tudi izvršilni naslov, ki je v zvezi z izpodbijanim dejanjem odpovedi dedovanju, izgubil veljavo. Dolžnica ne bo več lastnica predmetov izvršbe v obravnavani zadevi. Navaja, da namen izvršilnega postopka ne sme biti v tem, da bi se upnik poplačal za vsako ceno, tudi iz premoženja tretjega. Sodišče prve stopnje bi moralo ali ugoditi ugovoru ali prekiniti postopek do pravnomočne odločitve v navedeni pravdni zadevi. Oporočni dedinji mora biti zagotovljeno učinkovito sodno varstvo njenih pravic. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se ugovoru ugodi. Pritožbenih stroškov ne priglaša. 3. Upnik ni odgovoril na pritožbo.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Zaradi vezanosti izvršilnega sodišča na izvršilni naslov (prvi odstavek 17. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ), izvršilno sodišče nima pristojnosti, da presoja pravilnost pravnomočne sodbe Okrajnega sodišča v Mariboru III P 199/2019 z dne 26. 11. 2019, ki je izvršilni naslov v obravnavani zadevi. Iz nje izhaja, da odpoved dedovanja C. C. zoper upnika nima učinka in je upnik upravičen, da se poplača v izvršbi na predmete, na katere je dovolilo izvršbo sodišče v obravnavani izvršilni zadevi.
6. Učinek materialne pravnomočnosti preprečuje ponovno odločanje o isti zadevi, četudi je morda sodba nepravilna (drugi odstavek 319. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP).1 Dokler pravnomočna sodba ni izpodbita v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, je nanjo tudi izvršilno sodišče polno vezano in jo mora izvršiti, kot izhaja iz njenega izreka. Šele, če bi v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi prišlo do spremembe ali razveljavitve izvršilnega naslova, je to lahko upoštevni ugovorni razlog (4. točka prvega odstavka 55. člena ZIZ).
7. Dolžnica sama v pritožbi navaja, da pravdni postopek, v katerem se odloča o pravici tretje, še ni pravnomočno zaključen. Pritožbeno zatrjevanje, da dolžnica ni dedinja, ker je po oporoki dedovala tretja oseba, po pojasnjenem niso pravno pomembne, zato je sodišče prve stopnje ugovor pravilno zavrnilo.
8. Kot pritožba sicer pravilno izpostavi, je v izvršilnem postopku potrebno zagotoviti učinkovito sodno varstvo tretjim, ki imajo pravico, ki preprečuje izvršbo, vendar mora svoj interes uveljavljati tretji v svojem ugovoru (64. člen ZIZ), tudi v povezavi z morebitnim predlogom za odlog izvršbe (73. člen ZIZ). Dolžnica nima pravnega interesa, da glede na obravnavani pravnomočni izvršilni naslov izvršbi nasprotuje.
9. Uradni preizkus stroškovne odločitve ni pokazal kršitev materialnega prava.
10. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje, ko tudi ni odkrilo procesnih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), pritožbo zavrnilo in v zavrnilnem delu in stroškovni odločitvi potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
11. V nadaljevanju bo sodišče prve stopnje kot pristojno sodišče odločilo o predlogu dolžnice za odlog izvršbe, ki ga je vložila hkrati s pritožbo, kot tudi o ugovoru tretje in njenem predlogu za odlog izvršbe.
12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker ti niso bili priglašeni (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
1 Pravnomočnost sodne odločbe ne pomeni le neizpodbojnost sodne odločbe z rednimi pravnimi sredstvi (formalna pravnomočnost), temveč tudi vezanost strank in sodišča na vsebino sodne odločbe in prepoved ponovnega sojenja o isti zadevi (materialna pravnomočnost). Glej na primer Sodbo in sklep II Ips 210/2009 (10. točka obrazložitve).