Jedro

Sklep o prekinitvi postopka dodelitve brezplačne pravne pomoči, ki ga izpodbija tožnik v tem upravnem sporu, je odločitev procesne narave. Po določbi drugega odstavka 5. člena ZUS-1 se v upravnem sporu lahko izpodbijajo le tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Sklep o prekinitvi postopka med navedene sklepe ne sodi. Z njim je sprejetje odločitve o izdaji dokončnega upravnega akta začasno odloženo do odločitve o predlogu za postavitev zakonitega zastopnika tožniku oziroma končanja postopka odvzema poslovne sposobnosti tožniku pri nepravdnem sodišču. Zato takega sklepa ni mogoče samostojno izpodbijati v upravnem sporu.

Ker tožnik ni izkazal procesnih predpostavk za vložitev tožbe v tem upravnem sporu, kar je bilo razlog za njeno zavrženje, je slednje razlog za zavrženje tudi predlagane začasne odredbe.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Predlog tožnika za izdajo začasne odredbe se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnik je pri naslovnem sodišču vložil tožbo zoper sklep v zadevi Bpp 842/2015 z dne 19. 6. 2015, s katerim je Okrožno sodišče v Ljubljani prekinilo postopek prosilcu za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve, druge in tretje stopnje v pravdnem postopku, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani v zadevi III P 797/2005 zaradi ugotovitve in plačila 60.000 EUR s pripadki ter kot oprostitev plačila stroškov tega postopka. Nadalje s tožbo izpodbija sklep v zadevi Bpp 1392/2015 z dne 19. 6. 2015, v katerem je Okrožno sodišče v Ljubljani prekinilo postopek prosilcu za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje v pravdnem postopku, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani opr. št. III P 1093/2014 zaradi plačila 499.000 EUR ter kot oprostitev plačila stroškov postopka. Izpodbija tudi sklep v zadevi Bpp 1393/2015 z dne 22. 6. 2015 Okrožnega sodišča v Ljubljani, s katerim je to sodišče prekinilo postopek prosilcu za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve, druge in tretje stopnje v pravdnem postopku zaradi izročitve nepremičnine in izpodbijanja prodaje nepremičnine ter kot oprostitev plačila stroškov tega postopka.

2. Hkrati predlaga tudi izdajo začasne odredbe v zvezi z omenjenimi izpodbijanimi postopki.

3. Tožba ni dovoljena.

4. V skladu z določbo prvega odstavka 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišče v upravnem sporu odloča le o zakonitosti tistih dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj, o zakonitosti drugih aktov pa le, če tako določa zakon. Upravni akt v smislu ZUS-1 je upravna odločba in drug javnopravni, enostranski oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta, kot to določa drugi odstavek 2. člena ZUS-1. Navedeno pomeni, da v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati vsakega upravnega akta, ampak le tistega, ki po materialnem kriteriju vsebuje vsebinsko odločitev o materialno pravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika.

5. Če gre za akte, ki pomenijo zgolj procesno odločitev, so ti lahko predmet presoje v upravnem sporu le takrat, če tako določa zakon. Sklep o prekinitvi postopka dodelitve brezplačne pravne pomoči tožniku, ki ga izpodbija tožnik v tem upravnem sporu, je odločitev procesne narave. Po določbi drugega odstavka 5. člena ZUS-1 se v upravnem sporu lahko izpodbijajo le tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Sklep o prekinitvi postopka med navedene sklepe ne sodi. Z njim je sprejetje odločitve o izdaji dokončnega upravnega akta začasno odloženo do odločitve o predlogu za postavitev zakonitega zastopnika tožniku oziroma končanja postopka odvzema poslovne sposobnosti tožniku pri nepravdnem sodišču. Zato takega sklepa ni mogoče samostojno izpodbijati v upravnem sporu, kar je tudi stališče upravno sodne prakse (npr. sklep I Up 195/2013 Vrhovnega sodišča RS). Skladno z navedenim je sklep dopustno izpodbijati s tožbo o zakonitosti končne odločitve oziroma s tožbo zaradi molka organa o prošnjah tožnika za dodelitev BPP.

6. Ker torej izpodbijani akt ni akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, je sodišče na tej podlagi v skladu s 4. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.

7. Predlog za izdajo začasne odredbe je potrebno zavreči. 8. Po določbi drugega odstavka 32. člena ZUS-1 sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda. Po določbi tretjega odstavka 32. člena ZUS-1 pa lahko tožnik iz razloga drugega odstavka 32. člena ZUS-1 zahteva tudi izdajo začasne odredbe za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, zlasti pri trajajočih pravnih razmerjih, kot verjetna izkaže za potrebno. Zahteva za izdajo začasne odredbe je tako vedno vezana na tožbo. Ker pa tožnik ni izkazal procesnih predpostavk za vložitev tožbe v tem upravnem sporu, kar je bilo razlog za njeno zavrženje, je slednje razlog za zavrženje tudi predlagane začasne odredbe. Pred odločanjem o predlagani začasni odredbi mora namreč sodišče ugotoviti, ali so podane procesne predpostavke za vložitev tožbe ter opraviti v zvezi s tem predhodni preizkus tožbe, kar je bilo v danem primeru tudi storjeno.

9. Glede na navedeno je sodišče tudi predlagano začasno odredbo ob smiselni uporabi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.