Jedro

Pooblaščenka tožene stranke je pritožbo oddala na svojem dopisnem papirju, na katerem se nahaja navedba pooblaščenkinega imena in njeni kontaktni podatki, v spisu pa je tudi pooblastilo stranke pooblaščenki, ki je podpisano, tako s strani stranke kot odvetnice.

Podpis pritožnika se mora, ne glede na to, ali gre za stranko, ki se zastopa sama, ali za njenega pooblaščenca, nahajati na pritožbi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo pritožbo tožene stranke.

2. Zoper navedeni sklep se je pritožila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pritožbo tožene stranke zavrglo kot nepopolno, ker ni bila podpisana s strani pritožnice (343. člen ZPP). Pritožba navedeni odločitvi nasprotuje. Meni, da je stališče sodišča prve stopnje prestrogo in formalistično ter da je kljub pomotnemu izostanku podpisa pooblaščenca tožene stranke na pritožbi istovetnost vlagatelja pritožbe mogoče ugotoviti. Pooblaščenka tožene stranke je pritožbo oddala na svojem dopisnem papirju, na katerem se nahaja navedba pooblaščenkinega imena in njeni kontaktni podatki, v spisu pa je tudi pooblastilo stranke pooblaščenki, ki je podpisano, tako s strani stranke kot odvetnice.

5. Pritožbenemu stališču ni mogoče pritrditi. 335. člen ZPP določa nujne sestavine pritožbe, med katerimi je tudi podpis pritožnika. Podpis pritožnika se mora, ne glede na to, ali gre za stranko, ki se zastopa sama ali za njenega pooblaščenca, nahajati na pritožbi. Če pritožba ni podpisana, je nepopolna in, ker se v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev (336. člen ZPP). Zato je bila odločitev prvostopnega sodišča pravilna. Pritožbeno sodišče še pripominja, da je Ustavno sodišče Republike Slovenije z odločbo U-I-8/10 z dne 3. 6. 2010 ugotovilo, da šesti odstavek 324. člena in 336. člen Zakona o pravdnem postopku nista v neskladju z Ustavo. Pojasnilo je, da ni nerazumno od pritožnika zahtevati, naj vloži popolno pritožbo, in opustitev te dolžnosti sankcionirati s takojšnjim zavrženjem, če je bil pritožnik na obvezne sestavine pritožbe in posledice vložitve nepopolne pritožbe posebej opozorjen v pravnem pouku.

6. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (365. člen ZPP).