13. 11. 2002

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 25. oktobra 2002 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča št. IV Ips 113/2001 z dne 18. 9. 2001 se ne sprejme.

2.Ustavna pritožba zoper odločbo Sodnika za prekrške Novo mesto št. P-2919/00-E z dne 10. 1. 2001 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Z izpodbijano prvostopenjsko odločbo je bil pritožnik spoznan za odgovornega storitve prekrška iz c) točke četrtega odstavka 117. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98 in nasl. - v nadaljevanju ZVCP). Izrečeni sta mu bili denarna kazen in stranska kazen prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Z izpodbijanim sklepom Vrhovnega sodišča je bila zahteva za sodno varstvo, vložena zoper prvostopenjsko odločbo o prekršku, zavržena kot nedovoljena. Pritožnik meni, da bi morala biti zahteva za sodno varstvo dovoljena. V časopisu naj bi zasledil, da je 202. člen Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83 in nasl. in Uradni list RS, št. 10/91 in nasl. - v nadaljevanju ZP) v neskladju s 14. členom in z 22. členom Ustave. Nadalje navaja, da bi morala biti sankcija odvzema vozniškega dovoljenja časovno omejena. Predlaga, naj Ustavno sodišče izpodbijano prvostopenjsko odločbo razveljavi ali pristojnemu sodniku za prekrške naloži obnovo postopka.

B. - I.

2.Po določbi prvega odstavka 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) se ustavna pritožba lahko vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Zoper prvostopenjsko odločbo o prekršku je po 181. členu ZP dovoljena pritožba. Kot izhaja iz izpodbijane sodbe Vrhovnega sodišča, pritožnik pritožbe ni vložil.

3.Ker pritožnik ni izčrpal vseh pravnih sredstev, je Ustavno sodišče ustavno pritožbo v tem delu zavrglo (2. točka izreka).

Glede na pritožnikove navedbe v ustavni pritožbi pa dodaja, da lahko kaznovana oseba po šestih mesecih oziroma po enem letu pridobi novo vozniško dovoljenje, če izpolni pogoje zanj (deseti odstavek 124. člena ZVCP).

B. - II.

4.Očitki, ki se nanašajo na sklep Vrhovnega sodišča, niso utemeljeni. Ustavno sodišče je z odločbo št. U-I-279/99 z dne 16. 3. 2000 (Uradni list RS, št. 33/2000 in OdlUS IX, 59) res odločilo, da je 202. člen ZP v nasprotju z 22. členom Ustave, ker v nekaterih primerih, ko izrečena sankcija pomembno posega v posameznikovo svobodo, predvideva možnost vložitve zahteve za sodno varstvo, v primeru, ko je izrečena stranska kazen prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki je po teži primerljiva, pa to pravno sredstvo ni dovoljeno. Zakonodajalcu je bil določen rok, da ugotovljeno neskladje z Ustavo odpravi.

Zakonodajalec je z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 24/2001) to uredil tako, da je določbe ZP, ki so se nanašale na zahtevo za sodno varstvo, črtal. Izpodbijani sklep temelji na omenjeni spremembi ZP in kot tak ni v nasprotju s 14. členom oziroma z 22. členom Ustave.

5.Ker zatrjevani kršitvi ustavnih pravic očitno nista podani, Ustavno sodišče ustavne pritožbe v tem delu ni sprejelo v obravnavo (1. točka izreka).

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje prvega odstavka in prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata dr. Zvonko Fišer