Jedro

Okoliščine, da tožnik v vlogi ni uveljavljal obvezne prahe in da zato na navedeni podlagi ni upravičen za neposredna plačila na celotni površini, temveč le na površini 17,45 ha, tožnik z naknadnim (v pritožbi z dne 4. 11. 2004) popravkom zahteve za neposredna plačila tudi po mnenju sodišča ne more sanirati. V obravnavanem primeru gre za uveljavljanje določenih ugodnosti, za izpolnitev katerih morajo biti v trenutku vložitve izpolnjeni pogoji, ki pomenijo hkrati zatrjevanje določenega dejanskega stanja. Nosilci kmetijskih gospodarstev so tisti, ki morajo od 1. aprila do 15. maja 2004 posredovati izpolnjene osnovne obrazce o kmetijskem gospodarstvu in kopije zahtevkov hraniti najmanj 4 leta od pravnomočnosti odločbe o zahtevkih.

Izrek

Tožba se zavrne. Zahtevek tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

: Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnika zoper odločbo Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS, Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, št. ... z dne 28. 10. 2004, s katero je prvostopni organ ugodil zahtevku za neposredna plačila na površino EKO 0 za koruzo za zrnje na površini 17,45 ha v znesku 1.173.948,75 SIT (točka 1. izreka) in v točki 2. izreka zavrnil zahtevek za neposredna plačila EKO 0 za koruzo za zrnje na površini 23,69 ha s tem, da bo o morebitnih ostalih zahtevkih za pomoč na živali odločeno s posebno odločbo in da se odobrena sredstva do nastopa pravnomočnosti štejejo kot akontacija. Iz spisov zadeve je razvidno, da je tožnik v skladu s 56. členom Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2004 (Uradni list RS, št. 24/04 do 87/04, v nadaljevanju Uredba) vložil zbirno vlogo z obrazcem "D", s katerim nosilci kmetijskih gospodarstev uveljavljajo pomoči na površino na vse EKO 0 ukrepe. Po 5. členu Uredbe morajo za izpolnjevanje pogojev za uveljavljanje kateregakoli ukrepa kmetijske politike nosilci kmetijskih gospodarstev posredovati svoje osebne podatke, podatke o kmetijskem gospodarstvu, o staležu živali in vseh kmetijskih zemljišč v uporabi in gozdovih na osnovnih obrazcih o kmetijskem gospodarstvu, predpisanih v 1. odstavku 9. člena Uredbe, ki določa, da morajo nosilci kmetijskih gospodarstev, ki v letu 2004 uveljavljajo kakršenkoli ukrep kmetijske politike, od 1. aprila do 15. maja 2004 posredovati izpolnjene obrazce o kmetijstvu in gospodarstvu, ki so "Neposredna plačila za leto 2004", "A - Osnovni podatki o kmetijskem gospodarstvu za leto 2004" in "Pooblastilo družinskih članov nosilca kmetije za leto 2004", obrazec "A1 - Osnovni podatki o kmetijskem gospodarstvu za leto 2004" za pravne osebe, "B - Osnovni podatki o kmetijskem gospodarstvu za leto 2004 - stalež živali" in "C - Prijava zemljišč v uporabi za leto 2004". Po 5. odstavku navedenega člena osnovni obrazci o kmetijskem gospodarstvu in zahtevki ter predpisana dokazila, ki se vlagajo istočasno, sestavljajo zbirno vlogo. Iz upravnih spisov izhaja, da tožnik na obrazcu "D" ni vložil zahtevka za obvezno praho, zato je po mnenju tožene stranke prvostopni organ utemeljeno v skladu z 18. členom Uredbe o ureditvi trga s poljščinami (Uradni list RS, št. 22/04, dalje Uredba-POL) zahtevke za pomoči na površino zmanjšal na 17,45 ha. Pri tem se tožena stranka sklicuje na 1. odstavek 13. člena Uredbe-POL, po katerem se pridelovalcu, ki vloži zahtevek za neposredna plačila na površino za poljščine iz 4. člena te Uredbe, ki je enak ali večji od 17,45 ha in s tem ustreza vsej površini, ki je potrebna za proizvodnjo 92 ton žita, pri povprečnem pridelku 5,27 t/ha, odobri neposredno plačilo na površino za poljščine samo, če je izpolnil svojo obveznost do obvezne prahe v obdobju iz 14. člena te Uredbe, s tem, da znaša osnovna stopnja obvezne prahe v letu 2004/2005 5 % od površine iz zahtevka iz 1. odstavka tega člena. Po 18. členu Uredbe-POL v primeru, če je prijavljena površina v prahi manjša od stopnje obvezne prahe v določenem tržnem letu iz 3. odstavka 13. člena navedene Uredbe, je pridelovalec upravičen do neposrednega plačila, izračunanega na podlagi dejanskih površin v prahi in deleža posameznih poljščin. Ne glede na to določbo pa se neposredno plačilo, za katerega je pridelovalec vložil zahtevek za neposredna plačila, ne sme zmanjšati pod površino 17,45 ha, ki je potrebna za pridelavo 92 ton žita. Zato tožena stranka ugotavlja, da je tožnik upravičen do zahtevka za neposredna plačila EKO 0 za poljščine na površini 17,45 ha ne glede na to, da ni izpolnil svoje obveznosti do 5 % obvezne prahe. Ker tožnik ni uveljavljal na obrazcu "D" obvezne prahe, po mnenju tožene stranke ni upravičen do plačil za celotni zahtevek za neposredna plačila na površini EKO 0 za silažno koruzo na površini 41,14 ha, temveč le do plačil za zahtevek na površini 17,45 ha, v preostalem delu, to je na površini 23,69 ha, pa tožnik ni upravičen do neposrednih plačil na površino, saj ni izpolnil svoje obveznosti do obvezne prahe v višini 5 %.

Tožnik je vložil tožbo v upravnem sporu, v kateri navaja, da se je obrnil na kmetijsko svetovalno službo, ki je strokovno usposobljena za svetovanje in mu je izpolnila obrazec, ki ga ni posebej preverjal, to pa je storil šele, ko je dobil prvostopno odločitev, ko je ugotovil, da je do napake pri izpolnjevanju prišlo po malomarnosti osebe, ki je vlogo izpolnjevala. Po mnenju tožnika je nedvomno izpolnil vse zahtevane pogoje, ki jih zahteva Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2004 in je izpolnil obrazec "D" ter predložil predpisana dokazila, pravočasno vložil zbirno vlogo in je zaradi napake usposobljene osebe prišlo do neskladja med vnesenimi podatki in dejanskim stanjem, kar je vse saniral s pritožbo in se dejansko stanje ujema s popravljenimi podatki. Po mnenju tožnika je odločba tožene stranke diskriminatorna, saj tožnika postavlja v enakopraven položaj z ostalimi, in škodljiva, saj tožniku jemlje pravico, ki mu gre po zakonu in do katere je upravičen. Tožnik v tožbi izpodbija 2. točko izreka prvostopnega odločbe in sodišču predlaga njeno odpravo kot tudi odpravo odločbe tožene stranke, ki naj se ji tudi naloži plačilo stroškov postopka.

V odgovoru na tožbo tožena stranka prereka vse tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov, navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Državno pravobranilstvo Republike Slovenije je kot zastopnik javnega interesa prijavilo udeležbo v tem sporu z vlogo št. ... z dne 23. 2. 2006. Tožba ni utemeljena.

Sodišče je ob upoštevanju 2. odstavka 105. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, v nadaljevanju ZUS-1) o tožbi odločalo na podlagi določb 59. do 72. člena ZUS-1. Sodišče se strinja z razlogi izpodbijane odločbe in se v izogib ponavljanju nanje sklicuje (2. odstavek 71. člena ZUS-1), v zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja: Tudi po presoji sodišča tožnik nima prav, ko zatrjuje, da je vložil v pritožbenem postopku popoln obrazec "D", ki izkazuje pravilno dejansko stanje, torej stanje, v katerem tožnik izkazuje, da je izpolnjeval pogoje za odobritev neposrednih plačil tudi za površino 23,69 ha, ker naj bi izpolnil svojo obveznost do obvezne prahe, tako kot določa Uredba-POL. V zadevi ni sporno, da je tožnik za leto 2004 pravočasno vložil zahtevek za pomoči na površino (obrazec "D"), v katerega pa ni vpisal podatka, ki se nanaša na površino obvezne prahe za navedeno obdobje, tako kot to narekuje 13. člen Uredbe-POL. Ob takem stanju stvari, pa tudi mnenju sodišča, tožena stranke in pred njo prvostopni organ nista imela podlage za odobritev neposrednega plačila na celotno zahtevano površino (41,14 ha), temveč le do površine 17,45 ha, tako kot določa 18. člen Uredbe-POL v povezavi s 1. odstavkom 13. člena navedene Uredbe. Okoliščino, da tožnik v vlogi ni uveljavljal obvezne prahe in da zato na navedeni pravni podlagi ni upravičen za neposredna plačila na celotni površini, temveč le na površini 17,45 ha, tožnik z naknadnim (v pritožbi z dne 4. 11. 2004) popravkom zahteve za neposredna plačila tudi po mnenju sodišča ne more sanirati. V obravnavanem primeru gre za uveljavljanje določenih ugodnosti, za izpolnitev katerih morajo biti v trenutku vložitve izpolnjeni pogoji, ki pomenijo hkrati zatrjevanje določenega dejanskega stanja. Kolikor tožnik določenih okoliščin ni zatrjeval v zahtevku, ki ga lahko po 6. členu Uredbe-POL vloži od 1. aprila do 15. maja 2004, dopolnitve in spremembe zahtevkov za pomoč na površino pa predpisi s tega področja dopuščajo najkasneje do datuma za setev, ki je 31. maj oz. 15. junij 2004, po mnenju sodišča tožnik po poteku roka za vlaganje zbirne vloge tudi nima več možnosti dopolnitev in sprememb zahtevkov za pomoč. V obravnavanem primeru pa po mnenju sodišča tudi ne gre za popravljanje očitnih pomot v smislu 14. člena Uredbe, po kateri lahko zahtevke Agencija popravi kadarkoli do izdaje odločb, če vsebujejo očitne pomote v imenih in številkah ugotovljenih na podlagi uradnih evidenc.

Po 6. členu Uredbe-POL je postopek uveljavljanja neposrednih plačil na površino za poljščine določen z Uredbo o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2004, ki popravkov zahtevkov v okviru pritožbe ne dopušča. Po navedeni Uredbi vloži zahtevek na predpisanem obrazcu od 1. aprila do 15. maja 2004 vlagatelj zahtevka, ki je nosilec kmetijskega gospodarstva (8. člen), zato očitki tožnika, da ni posebej preverjal vloge, potem ko se je obrnil na kmetijsko svetovalno službo, ne vpliva na drugačno odločitev. Nosilci kmetijskih gospodarstev so tisti, ki morajo od 1. aprila do 15. maja 2004 posredovati izpolnjene osnovne obrazce o kmetijskem gospodarstvu in kopije zahtevkov hraniti najmanj 4 leta od pravnomočnosti odločbe o zahtevkih (9. člen). Iz upravnih spisov pa je razvidno, da je zahtevek vložil tožnik, ki ga je tudi lastnoročno podpisal. Kmetijsko svetovalna služba ima po 11. členu Uredbe na svojem območju možnost vpogleda v podatke v kmetijskih gospodarstvih, v zbirke podatkov o vlogah za leto 2004, o seznamu območij z omejenimi možnosti za kmetijsko dejavnost in evidence, ki se uporablja za kontrolo ukrepov programa razvoja podeželja, registre trajnih nasadov, podatke zemljiškega katastra ter grafične podatke, ni pa kmetijsko svetovalna služba vlagatelj, saj ta le morebitno pregleda zbirno vlogo.

Ob takem stanju stvari je po mnenju sodišča odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, tožba pa neutemeljena, zato je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1. Na podlagi 1. odstavka 59. člena ZUS-1 je sodišče odločalo brez glavne obravnave, ker relevantno dejansko stanje, ki je pravno pomembno za odločitev v tem upravnem sporu, med strankama ni sporno.

Ker tožeča stranka s tožbo ni uspela, po določbi 154. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 - v nadaljevanju ZPB-UPB3), ki se po odločbi Ustavnega sodišča RS, št. U-I-68/04-14 z dne 6. 4. 2006, v zvezi s 16. členom Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 do 70/00, dalje ZUS), upoštevajoč 104. člen ZUS-1, uporablja tudi v postopkih presoje zakonitosti izpodbijanega akta, do povrnitve stroškov ni upravičena.