Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
S predhodno odredbo ni mogoče pridobiti nepogojne zastavne pravice.
Tožeča stranka ne more uspešno zahtevati, da mu je banka dolžna posredovati pojasnila in listine o tem, kako je izvršila sklep o predhodni odredbi oziroma ali je bila predhodna odredba izvršena v celotnem znesku ali le delno. Obveznost organizacije za plačilni promet iz 3. odstavka 147. člena ZIZ se ne more določi tudi v razmerju do nje.
I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep v V. točki izreka spremeni tako, da sta toženi stranki dolžni v roku 8 dni tožeči stranki povrniti stroške postopka zavarovanja s predhodno odredbo v znesku 172,12 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila.
II. V preostalem delu se pritožba zavrne in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi.
III. Tožeča stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče delno ugodilo predlogu za izdajo predhodne odredbe, tako da je organizacijam za plačilni promet, in sicer A d.d., B d.d., C d.d., prepovedalo, da ne sme prvotoženi stranki ali komu drugemu po njenem nalogu izplačati z njenega transakcijskega računa, denarnega zneska, za katerega je dovoljena ta predhodna odredba, to je denarnega zneska 14.000,00 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od 14.7.2011 dalje do plačila in zneska stroškov izvršilnega postopka v odmerjeni višini 86,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17.4.2012 iz naslova depozita ali kakršnegakoli drugega dobroimetja (I. točka izreka). Navedena predhodna odredba velja še 8 dni po nastopu izvršljivosti sodne odločbe izdane v postopku na podlagi ugovora v zadevi pod opr. št. VL 40233/2012 oz. I Pg 510/2012 (II. točka izreka). Ugovor zoper predhodno odredbo ne zadrži izvršitve predhodne odredbe (III. točka izreka). Kar je tožeča stranka v zvezi z vrsto predhodne odredbe zahtevala več ali drugače, je sodišče zavrnilo (IV. točka izreka). Sodišče je odločilo še, da bo o stroških v zvezi z izdajo te predhodne odredbe odločalo ob končni odločitvi (V. točka izreka).
2. Zoper IV. in V. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje se je pritožila tožeča stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep v IV. točki izreka spremeni tako, da se glasi: „IV. Z vročitvijo tega sklepa dolžnikovemu dolžniku je rubež opravljen in v korist tožeče stranke pridobljena zastavna pravica. Organizacija za plačilni promet in sicer A d.d., B d.d. in C d.d. je dolžna tožeči stranki na njen poziv posredovati vsa pojasnila in listine, iz katerih je razvidno, ali in kako je izvršila sklep o predhodni odredbi, oz. ali je bila ta predhodna odredba izvršena v celotnem znesku, v primeru delne višine pa v kolikšni višini.“, v V. točki pa spremeni tako, da se besedilo te točke glasi: „V. Toženi stranki sta dolžni tožeči stranki poravnati sodno določene stroške izdaje predhodne odredbe, razvidne iz sodnega sklepa, v roku 8 dni od dne prejema sklepa o njihovi odmeri, če pa toženi stranki stroškov postopka v tem roku ne povrneta, prideta v zamudo in poleg stroškov dolgujeta tudi zakonske zamudne obresti od prvega dne zamude do dne plačila in nadaljnje stroške zavarovanja terjatve tožeče stranke, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od odmerjenih stroškov v roku 8 dni od prejema sklepa o njihovi odmeri, sicer sta od dne zamude dolžni plačati še zakonske zamudne obresti od prvega dne zamude do dne plačila.“ oziroma podrejeno, da sklep v izpodbijanem delu razveljavi ter zadevo v tem delu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Priglaša pritožbene stroške.
3. Toženi stranki na pritožbo nista odgovorili.
4. Pritožba je delno utemeljena.
5. Pritožnik sodišču prve stopnje neutemeljeno očita zmoten materialnopraven zaključek, da pri predhodni odredbi s katero se seže na denarna sredstva pri banki, zastavna pravica ne nastane. Po ureditvi v Zakonu o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) je namreč mogoče zastavno pravico pridobiti samo v dveh postopkih zavarovanja, in sicer v postopku zavarovanja z zastavno pravico na nepremičnini in v postopku zavarovanja z zastavno pravico na premičnini. S predhodno odredbo pa ni mogoče pridobiti nepogojne zastavne pravice. Zastavna pravica obstaja le pod odložnim pogojem, da bo upnik izpolnil pogoje za dovolitev izvršbe za izterjavo terjatve, v zavarovanje katere je bila izdana predhodna odredba in hkrati pod razveznim pogojem, če v 15 dneh od izteka časa za katerega je bila izdana predhodna odredba, niso izpolnjeni pogoji za izvršbo (2. odstavek 264. člena ZIZ). Tudi sicer pa ugotovitev o morebitni pridobitvi zastavne pravice ne sodi v sklep o predhodni odredbi. ZIZ namreč v 263. členu jasno določa vsebino navedenega sklepa in ugotovitev o pridobitvi zastavne pravice ni njegov del. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo predlog za izdajo predhodne odredbe v delu, v katerem je upnik zahteval, da je z vročitvijo sklepa dolžnikovemu dolžniku rubež opravljen in v korist tožene stranke pridobljena zastavna pravica.
6. Nadalje pritožnik sodišču prve stopnje očita, da je zmotno zavrnilo njegov predlog, da se v izpodbijanem sklepu določi, da mu je banka dolžna posredovati pojasnila in listine o tem, kako je izvršila sklep o predhodni odredbi oziroma ali je bila predhodna odredba izvršena v celotnem znesku ali le delno. Pri tem se pritožnik sklicuje na 3. odstavek 147. člena ZIZ in 6. odstavek 4. člena ZIZ.
7. 3. odstavek 147. člena ZIZ določa obveznost organizacije za plačilni promet, da na zahtevo sodišča posreduje vsa pojasnila in listine, iz katerih je razvidno, ali in kako je izvršila sklep o izvršbi. Glede na to, da zakon navedeno obveznost organizacije za plačilni promet določa le v razmerju do sodišča, tožeča stranka ne more uspešno zahtevati, da se s predhodno odredbo taka obveznost organizacije za plačilni promet določi tudi v razmerju do nje. Prav tako take obveznosti organizacije za plačilni promet tožeča stranka ne more doseči s sklicevanjem na 6. odstavek 4. člena ZIZ. Navedeni člen določa, da je upravljavec podatkov ali zbirk podatkov dolžan upniku, ki izkaže pravni interes, na njegovo zahtevo posredovati podatke iz 1. do 16. točke ter 18. in 19. točke prvega odstavka 4. člena ZIZ, pri čemer noben od naštetih podatkov ne obsega dolžnosti posredovanja pojasnil in listin o tem, kako je organizacija za plačilni promet izvršila sklep o predhodni odredbi oziroma ali je bila predhodna odredba izvršena v celotnem znesku ali le delno. Poleg tega upnik izkaže pravni interes iz 6. odstavka 4. člena ZIZ z listino, ki je izvršilni naslov, s čimer pa tožeča stranka (še) ne razpolaga. Sicer pa tudi v zvezi s to pritožbeno trditvijo velja, da morebitna upnikova pravica od organizacije za plačilni promet zahtevati kakršnekoli podatke, skladno z 263. členom ZIZ ni sestavni del sklepa o predhodni odredbi. Nasprotne pritožnikove navedbe so zato neutemeljene.
8. Utemeljena pa je pritožba v delu, v katerem tožeča stranka izpodbija stroškovno odločitev sodišča prve stopnje. Sodišče prve stopnje je namreč odločanje o stroških postopka zavarovanja s predhodno odredbo pridržalo do končne odločitve v glavnem postopku iz razloga, ker odločitev postopka ne more biti različna v posameznih fazah postopka. Takšno stališče sodišča prve stopnje je materialnopravno zmotno. Postopek o glavni stvari in postopek o predlogu za izdajo predhodne odredbe namreč ne predstavljata posamezne faze istega postopka, temveč gre za različni zadevi (3. točka 16. člena ZOdvT). Poleg tega odločitev v postopku zavarovanja ni odvisna od odločitve v glavnem postopku. Z izpodbijanim sklepom je bilo predlogu za izdajo predhodne odredbe v večinskem delu ugodeno, ugovor pa ni bil vložen, zato je bil postopek zavarovanja z izdajo sklepa o predhodni odredbi končan (4. odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ). Sodišče bi zato v izpodbijanem sklepu moralo odločiti tudi o stroških postopka zavarovanja.
9. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in V. točko izpodbijanega sklepa spremenilo tako, da je tožeči stranki priznalo stroške prvostopenjskega postopka zavarovanja in jih naložilo v plačilo toženima strankama (5. odstavek 38. člena v zvezi z 239. členom ZIZ). Sodišče je tožeči stranki priznalo sodno takso v znesku 16,00 EUR, nagrado za postopek po tarifni številki 3461 ZOdvT v višini 110,10 EUR, materialne stroške v višini 20,00 EUR in 20 % DDV, vse skupaj 172,12 EUR (3. točka 365. člena ZPP). Predlogu za izdajo predhodne odredbe sicer ni bilo ugodeno v celoti, vendar tožeča stranka ni uspela le s sorazmerno majhnim delom predloga, pa zaradi tega dela niso nastali posebni stroški. Zato je sodišče celotne priglašene in priznane stroške tožeče stranke naložilo v plačilo toženima strankama (3. odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. in 239. členom ZIZ).
10. V preostalem delu pa je, iz zgoraj navedenih razlogov, pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
11. Ker je tožeča stranka s pritožbo uspela le v delu, v katerem je izpodbijala stroškovno odločitev, pa zaradi tega dela niso nastali posebni stroški, sama nosi svoje pritožbene stroške (2. odstavek 165. člena v zvezi s 3. odstavkom 154. člena ZPP in 15. členom ZIZ).