Jedro

Če je na sodiščih nižjih stopenj bistveno vprašanje pravočasnosti vložitve predloga za obnovo postopka, se tudi na revizijski stopnji obravnavanje omeji samo na to vprašanje.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče združenega dela v Celju je z odločbo opr. št. S 88/84-6 z dne 3.4.1984, ki jo je potrdilo Sodišče združenega dela SRS z odločbo Sp 804/84-3 z dne 25.5.1984, zavrnilo tožnikov (predlagateljev) zahtevek na razveljavitev sklepov disciplinskih organov tožene stranke (nasprotnega udeleženca), ki so tožniku izrekli disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja. Odločba sodišča druge stopnje je bila tožniku vročena dne 14.6.1984 in je na podlagi drugega odstavka 334. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 27/90, v nadaljevanju: ZPP) postala navedenega dne pravnomočna.

Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog tožnika za obnovo postopka, ker je ugotovilo, da je zamudil petletni objektivni rok za vložitev predloga iz tretjega odstavka 423. člena v zvezi z 2., 3. in 9. točko 421. člena ZPP.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnika in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, ker se je strinjalo, da je bil predlog za obnovo postopka vložen prepozno.

Zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan, je tožnik vložil pravočasno revizijo.

V njej je v žaljivem tonu navajal potek glavne obravnave, na kateri bi naj bile kršene njegove procesne pravice, in zatrjuje, da je predlog za obnovo postopka vložil pravočasno. Zaradi zdravstvenega stanja ni bil sposoben prisostvovati obravnavi dne 26.3.1999. Navajal je, da so bile kršene njegove ustavne pravice, ki so določene v 14., 18. in 21. členu Ustave Republike Slovenije. Kršene pa so bile tudi druge določbe Ustave. Tožena stranka je prenehala plačevati zdravstveno zavarovanje za tožnika. Nova dejstva za obnovo postopka bi naj bila besedila zakonov, pa tudi Ustave Republike Slovenije. Tožnik je smiselno predlagal razveljavitev sklepov sodišč prve in druge stopnje.

Tožnik je dne 10.7.1999 vložil prilogo k reviziji, ki pa je revizijsko sodišče ni obravnavalo, ker je vložena po tridesetdnevnem roku, ki je določen v prvem odstavku 382. člena ZPP.

Revizija je bila na podlagi 390. člena ZPP vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Po določbi prvega odstavka 400. člena ZPP stranke lahko vložijo revizijo tudi zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. Ker se po četrtem odstavku navedenega člena v postopku z revizijo zoper sklep smiselno uporabljajo določbe zakona o reviziji zoper sodbo, je revizijsko sodišče preizkusilo izpodbijani sklep na podlagi 386. člena ZPP. Pri preizkusu izpodbijanega sklepa kršitve določbe 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP ni ugotovilo.

Revident očita predvsem sodišču prve stopnje kršitve določb pravdnega postopka, vendar pri tem ne navaja kršitev, ki jih izčrpno našteva drugi odstavek 354. člena ZPP. Na revizijski stopnji je dovoljeno uveljavljati tudi kršitve postopka iz prvega odstavka navedenega člena, vendar uspešno le tedaj, če jih je revident uveljavljal že na drugi stopnji in če so dani pogoji, ki jih navaja navedena določba ZPP. Prvi odstavek 354. člena ZPP določa, da je bistvena kršitev določb pravdnega postopka podana, če sodišče med postopkom ni uporabilo kakšne določbe zakona ali jo je uporabilo nepravilno, pa je to vplivalo ali bi moglo vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe (sklepa). Kršitve, ki jih uveljavlja revident, niso takšne kršitve, ki bi lahko vplivale na zakonitost postopka.

Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno odločili, da je bil predlog za obnovo postopka vložen po rokih, ki so določeni v ZPP in v Zakonu o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94, v nadaljevanju: ZDSS).

V 69. členu ZDSS je določeno, da je v primeru, če je do uveljavitve tega zakona (torej do 13. maja 1994) že potekel rok za vložitev predloga za obnovo postopka iz prvega odstavka 423. člena ZPP, ni pa še potekel rok iz tretjega odstavka 423. člena ZPP, dovoljeno vložiti predlog za obnovo postopka v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona, torej najpozneje do 13. avgusta 1994. V tretjem odstavku 423. člena je določeno, da se obnova ne more več predlagati, če poteče pet let od dneva, ko je postala odločba pravnomočna, razen če se zahteva obnova postopka iz razloga, ki je naveden v 2. in 3. točki 421. člena ZPP. Odločba Sodišča združenega dela je postala pravnomočna dne 14.6.1984. Tožnik ni ponudil dokazov, ki bi utemeljevali uporabo določb 2. in 3. točke 421. člena ZPP, zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo predlog za obnovo postopka kot prepozen. Tožnik ni več smel predlagati obnove postopka, ker je zaradi določbe 69. člena ZDSS že potekel petletni objektivni rok, potekel pa je tudi trimesečni rok, ki ga določa navedeni člen ZDSS. Ta se je iztekel dne 13. avgusta 1994. Vse druge navedbe v reviziji, ki se ne nanašajo na pravočasnost vložitve predloga za obnovo postopka, za odločanje niso pomembne. Te okoliščine, ki se nanašajo na zdravstveno zavarovanje tožnika in na besedila posameznih zakonov, ne morejo biti razlog za obnovo postopka, ker ne sodijo med razloge, ki jih izčrpno našteva 421. člen ZPP.

Revizija tožnika zoper sklep sodišča druge stopnje ni utemeljena, zato jo je revizijsko sodišče na podlagi 393. člena v zvezi s 400. členom ZPP zavrnilo.

Določbe ZPP je revizijsko sodišče smiselno uporabilo na podlagi prvega odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I, 45/I/94) kot predpis Republike Slovenije.