Jedro

Pritožnik (društvo) ne more biti uspešen s svojimi ugovori, da je kvalificiran predlagatelj, ker določba 10. člena ZVPR društev izrecno ne izključuje izmed predlagateljev kandidatov za predsednika republike. Ta zakonska določba je namreč povsem jasna in nedvoumna, njen zapis pa ne omogoča drugačne razlage, kot da je z njo določeno, kdo lahko predlaga kandidate za predsednika republike in ne kdo tega ne more storiti. Smiselno so torej s to določbo kot predlagatelji izključeni vsi, ki v njej niso izrecno našteti.

Tudi skupina članov nekega društva mora za uspešno vložitev kandidature izpolniti enake zakonske pogoje kot vsaka druga skupina volivcev, ki ni organizirana v društvo. Kot že omenjeno, je eden od temeljnih pogojev za to pet tisoč podpisov volivcev na obrazcu P-1, ta pogoj pa v obravnavani zadevi nesporno ni izpolnjen.

Izrek

Pritožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Državna volilna komisija (v nadaljevanju DVK) na podlagi drugega odstavka 17. člena Zakona o volitvah predsednika republike (v nadaljevanju ZVPR) v zvezi z 59. členom Zakona o volitvah v državni zbor (v nadaljevanju ZVDZ) odločila, da se kandidatura A. A., stalno stanujočega ..., zavrne.

2. DVK je navedeno kandidaturo za volitve predsednika republike, ki bodo 23. 10. 2022, zavrnilo, ker je v postopku preizkusa zakonitosti vložene kandidature ugotovila, da kandidature ni predlagal eden od kvalificiranih predlagateljev iz 10. člena ZVPR, saj je kandidaturo vložilo Društvo B. Poleg tega predlog kandidature ne izpolnjuje pogojev po določbi 13. člena ZVPR, saj je predlog s podpisom na pravilno potrjenem obrazcu podpore volivca podprlo 6 (šest) volivcev.

3. Pritožnik je 30. 9. 2017 (ob 10.50 uri) zoper navedeno odločbo vložil pravočasno pritožbo. V njej med drugim navaja, da 10. člen ZVPR določa, da kandidate za predsednika republike lahko predlagajo poslanci državnega zbora, politične stranke in volivci ter da v tem členu ni najti določila „ne pa tudi društva“, in da iz kandidaturi priloženega zapisnika 2. izredne seje Upravnega odbora Društva B. z dne 27. 9. 2022 izhaja, da je vložena kandidatura vložena s skupino najmanj pet tisoč volivcev1. DVK je samo preštela priložene glasovnice, ni pa se s priloženim zapisnikom društva vsebinsko seznanila. Zato je potrdilo o vložitvi kandidature izdala brez pregleda in vsebinske seznanitve z navedenim zapisnikom, v katerem je skupina volivcev imenovana kot člani društva, kar je skladno s 6. točko 10. člena Zakona o društvih (v nadaljevanju ZDru-1), po katerem mora društvo mora v pravnem prometu vedno uporabljati le svoje registrirano ime. Predlagatelj je bil zato glede na 11.člen ZDru-1 primoran uporabiti zakonito dikcijo "člani društva", ki so „implicite in hkrati tudi skupina volivcev s pasivno in aktivno volilno pravico“. To je po pritožnikovem mnenju skladno tudi s prvim odstavkom 43. člena Ustave, sicer bi bila v nevarnosti prepoved diskriminacije s tem, ko DVK članom društva, ki so implicite tudi skupina volivcev, to volilno pravico nezakonito odvzame. DVK pa z izpodbijano odločbo tudi grobo posega v pravico pasivnega volivca A. A. 4. Pritožba je bila posredovana v odgovor DVK, ki na pritožbo ni odgovorila, posredovala pa je celotno dokumentacijo spisa.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Po 10. členu ZVPR kandidate za predsednika republike lahko predlagajo poslanci državnega zbora, politične stranke in volivci. Po določbi 13. člena ZVPR volivci določajo kandidate za predsednika republike s podpisovanjem. Posamezno kandidaturo lahko določi skupina najmanj pet tisoč volivcev. Volivci dajejo svojo podporo na predpisanih obrazcih na način, ki ga ureja 47. člen ZVDZ. Podpisani obrazci so po določbi prvega odstavka 16. člena ZVPR sestavni del predloga kandidature in morajo biti v postopku preizkusa zakonitosti s tako podporo vložene kandidature predloženi DVK. Po 17. členu ZVPR se vse kandidature vlagajo neposredno pri DVK, ki tudi preizkusi zakonitost vloženih kandidatur.2

7. V obravnavani zadevi ni sporno, da je predlog kandidature vložilo društvo in da društva v 10. členu ZVPR niso navedena kot predlagatelji kandidatov za predsednika republike. Prav tako ni sporno, da je bil predlog obravnavane kandidature za predsednika republike podprt s 6 (šestimi) podpisi podpore volivcev na obrazcu P-1. Ob takem dejanskem stanju zadeve in na podlagi navedene zakonske ureditve volitev predsednika republike Vrhovno sodišče ugotavlja, da je je odločitev DVK, da zavrne obravnavani predlog kandidature, ker ga ni vložil kvalificirani vlagatelj oziroma ker ni bil podprt s podpisi najmanj pet tisoč volivcev, pravilna in zakonita.

8. Pritožnik ne more biti uspešen s svojimi ugovori, da je kvalificiran predlagatelj, ker določba 10. člena ZVPR društev izrecno ne izključuje izmed predlagateljev kandidatov za predsednika republike. Ta zakonska določba je namreč povsem jasna in nedvoumna, njen zapis pa ne omogoča drugačne razlage, kot da je z njo določeno, kdo lahko predlaga kandidate za predsednika republike in ne kdo tega ne more storiti. Smiselno so torej s to določbo kot predlagatelji izključeni vsi, ki v njej niso izrecno našteti, pritožnikovo stališče pa bi pomenilo, da za to, kdo je lahko predlagatelj po tem členu, ni omejitev, torej da je ta zakonska določba povsem nesmiselna.

9. Glede na to in ker so postopek in pogoji predlaganja kandidatov za predsednika republike določeni izključno v ZVPR in v ZVDZ, so brezpredmetni tudi nadaljnji pritožbeni ugovori, ki izrecno ali smiselno temeljijo na pritožnikovem stališču, da je društvo lahko eden od kvalificiranih predlagateljev iz 10. člena ZVPR, posebej sklicevanje na društvena pravila in statut ter na določbe ZDru-1. Ob navedenem je neutemeljen tudi očitek, da se DVK ni seznanila z vsebino zapisnika z dne 27. 9. 2022, saj ni razvidno, da bi to lahko vplivalo na potrditev predložene kandidature.

10. Očitno neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, ki se nanašajo na enačenje poimenovanja članov društva s skupino volivcev. Vrhovno sodišče se sicer strinja s pritožnikom, da člani društva lahko pomenijo skupino volivcev, vendar ne zato, ker so člani istega društva, ampak zato, ker je vsak od njih lahko imetnik volilne pravice. Tako mora tudi skupina članov nekega društva za uspešno vložitev kandidature izpolniti enake zakonske pogoje kot vsaka druga skupina volivcev, ki ni organizirana v društvo. Kot že omenjeno, je eden od temeljnih pogojev za to pet tisoč podpisov volivcev na obrazcu P-1, ta pogoj pa v obravnavani zadevi nesporno ni izpolnjen, saj pritožnik nasprotnega ne trdi. Ker so člani društva v tem pogledu obravnavani povsem enako kot ostali volivci, tudi ne more priti do njihove zatrjevane diskriminacije pri uresničevanju splošne in enake volilne pravice iz prvega odstavka 43. člena Ustave.

11. Vrhovno sodišče se do ostalih pritožbenih navedb ni opredeljevalo, ker niso pomembne za odločitev v tej zadevi.

12. Ker je Vrhovno sodišče ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je pritožbo na podlagi 63. člena ZUS-1 (ki se po četrtem odstavku 105. člena ZVDZ primerno uporablja v predmetnem sporu) zavrnilo kot neutemeljeno.

1 Iz navedenega zapisnika izhaja, da so člani pritožnika na občnem zboru sprejeli odločitev, da je 1 izpolnjen obrazec P-1 vreden 1311 pisnih podpor volivcev. 2 Po 7. členu ZVPR volitve predsednika vodijo in izvajajo volilni organi, imenovani po ZVDZ, ki se po določbi 9. člena ZVPR smiselno uporablja tudi za volitve predsednika republike glede vprašanj, ki jih ZVPR ne ureja.