Jedro

Ker je zapisnik o ugotovitvi parcelnih mej in zapisnik o seznanitvi z razgrnjenimi podatki podpisan s strani vseh udeležencev – lastnikov zemljišč, pravna podlaga za izdajo naznanilnega lista, ta pa pravna podlaga za vpis sprememb o zemljiškem katastru in zemljiški knjigi, ni utemeljena revizijska navedba, da bi morala biti glede tega sklenjena pogodba.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/07 in 70/2000) zavrnilo tožbo tožeče stranke (revidentov) zoper odločbo tožene stranke z dne 21. 7. 2004. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo revidentov zoper odločbo Območne geodetske uprave Kranj z dne 2. 3. 2004. S to odločbo je bila zavrnjena zahteva revidentov za odpravo napake v zemljiškem katastru in zemljiški knjigi na cesti – parc. št. ... k.o. X. 2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje pritrjuje odločbi in razlogom tožene stranke. Navaja, da v obravnavani zadevi ne gre za tak konkretni dejanski stan, ki bi ustrezal hipotetičnemu zakonskemu dejanskemu stanu 5. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (ZENDMPE) ter bi omogočal spremembo v zemljiški kataster vpisanih podatkov kot neresničnih. Listine, ki so bile podlaga za vpise spremenjenih zemljiško katastrskih podatkov v okviru nove izmere v zemljiškokatastrski operat, izkazujejo zmanjšanje zemljiških parcel revidentov po površini ter tako lahko pomenijo podlago tudi za uveljavljanje odškodnine, če le-ta revidentom (oziroma tedanjim lastnikom predmetnih parcel) ni bila odmerjena.

3. Zoper prvostopno sodbo revidenti vlagajo revizijo (prej pritožbo), v kateri ponavljajo tožbene navedbe. Menijo, da je bil celoten upravni postopek v tej zadevi nezakonit in protiustaven. To dokazujejo tudi številne napake pri knjiženju v zemljiško knjigo, na primer, da so sedaj solastniki ceste (zemljiškoknjižni vložek ... k.o. X – pot, parc. št. ...) celo tisti stanovalci, ki niso mejaši te ceste. Ker sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe priznava, da so razlike v površinah parcel vključene v pot parc. št. ... k.o. X, bi lahko sodišče izdalo ustrezno odločbo, s katero bi Geodetski upravi K. na podlagi pregleda vse dokumentacije, ki ji je bila dostavljena, naročilo, naj po četrtem odstavku 5. člena ZENDMPE izvede spremembo vpisa v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti, ne da bi obnovila postopek.

4. Tožena stranka na revizijo (prej pritožbo) ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče odloča o vloženih pravnih sredstvih zoper izdane odločbe sodišča prve stopnje po ZUS-1, če ni s posebnim zakonom drugače določeno; v drugem odstavku 107. člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po določbah ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba ter so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna 1. 1. 2007. 7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Revizija se lahko vloži le zaradi bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 (1. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (2. točka prvega odstavka 85. člena ZUS-1), za razliko od pritožbe, s katero se glede na 2. točko prvega odstavka 75. člena ZUS-1 lahko izpodbija tudi pravilnost presoje postopka izdaje upravnega akta. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je bil izveden sodni preizkus utemeljenosti revizije v obravnavani zadevi.

8. Po presoji revizijskega sodišča je v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja, na katerega je Vrhovno sodišče vezano, pravilno uporabilo materialno pravo, to je določbe 18., 19., 20., 21., 22., 23. in prvega odstavka 31. člena Zakona o zemljiškem katastru ZZKat) in določbe 5. člena ZENDMPE (Ur. l. RS, št. 52/2000).

9. V prvem odstavku 5. člena ZENDMPE je določeno, da oseba, ki verjetno izkaže pravni interes in meni, da je v zemljiškem katastru vpisan podatek, ki ne izkazuje resničnega stanja, lahko vloži zahtevo za spremembo vpisa. V drugem odstavku je določeno, da je pravni interes izkazan, če ima podatek, vpisan v zemljiški kataster, vpliv na pravice ali obveznosti osebe, ki zahteva spremembo vpisa. V tretjem odstavku pa je določeno, da geodetska uprava izvede spremembo vpisa in o tem obvesti vlagatelja in lastnika, če to ni vlagatelj, če je zahteva utemeljena; če pa zahteva ni utemeljena, geodetska uprava zavrne zahtevo.

10. Glede na navedene zakonske določbe in glede na to, da revidenti niso izkazali, da bi bil v zemljiškem katastru vpisan podatek, ki ne izkazuje resničnega stanja, iz dejanskega stanja zadeve, na katero je Vrhovno sodišče vezano in ga v reviziji v tem postopku ne presoja, pa kot nesporno izhaja, da so revidenti oziroma njihovi pravni predniki sodelovali v postopku nove izmere prej navedenih zemljišč, da so podpisali zapisnik o ugotovitvi parcelnih mej z dne 25. 11. 1981 in da so podpisali zapisnik o seznanitvi z razgrnjenimi podatki z dne 21. 11. 1984 in s tem soglašali z razgrnjenimi podatki, ki so bili podlaga za naznanilni list, ki je bi podlaga za spremembo v zemljiškem katastru in zemljiški knjigi, da je bil torej vpis v zemljiški kataster v skladu s tedaj veljavnim ZZKat, tudi Vrhovno sodišče meni, da niso podani utemeljeni razlogi za vpis spremembe v zemljiškem katastru.

11. Ker je bil po ZZKat zapisnik o ugotovitvi parcelnih mej (v tem primeru je bil ta podpisan 25. 11. 1981) in zapisnik o seznanitvi z razgrnjenimi podatki (v tem primeru dne 21. 11. 1984) podpisan s strani vseh udeležencev – lastnikov zemljišč, zajetih v postopek, pravna podlaga za izdajo naznanilnega lista, ta pa pravna podlaga za vpis sprememb o zemljiškem katastru in zemljiški knjigi, ni utemeljena revizijska navedba, da bi morala biti glede tega sklenjena pogodba. Iz istih razlogov tudi ni utemeljena revizijska navedba, da bi morali biti v zemljiški knjigi evidentirani kot solastniki zemljišča, ki je bilo povečano na račun njihovih zemljišč.

12. Po presoji Vrhovnega sodišča je sodišče prve stopnje odgovorilo na vse pravno pomembne tožbene ugovore ter se do njih opredelilo.

13. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče revizijo zoper izpodbijano sodbo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi 92. člena ZUS-1.