Jedro

Tožnik je s tem, ko je Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje obvestil, da ima spornega dne razgovor pri delodajalcu, kasneje po prejemu zanj neugodne prvostopne odločbe pa je za to predložil še dokaze, dokazal, da se spornega dne ni udeležil svetovalnega razgovora iz opravičljivih razlogov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbo Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje št. ... z dne 12. 9. 2016 in odločbo tožene stranke št. ... z dne 20. 2. 2017. 2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožena stranka iz pritožbenih razlogov po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZPP). Vztraja, da je v obravnavani zadevi brez dvoma mogoče ugotoviti, da tožnik ni aktivni iskalec zaposlitve, kar je razlog za prenehanje vodenja v evidenci brezposelnih oseb. Tožniku je zaposlitveni načrt potekel z dnem 26. 8. 2016. Dne 18. 5. 2016 je osebno prevzel vabilo, da se dne 26. 8. 2016 zglasi pri svetovalki zaradi načrtovanja in spremljanja iskanja zaposlitve. Iz vabila izhaja, da je bil opozorjen, da naj v primeru, če se vabilu iz opravičenih razlogov ne bo mogel odzvati, to predhodno sporoči, najkasneje pa v roku 8 dni od prenehanja razlogov, organu prve stopnje posreduje ustrezno dokazilo. Opozorjen je bil, da se bo, v kolikor se vabilu iz neopravičenih razlogov ne bo odzval, štelo, da ni aktivni iskalec zaposlitve in ga bo prvostopni organ v skladu s 129. členom Zakona o urejanju trga dela (Ur. l. RS, št. 80/2010 s spremembami, v nadaljevanju: ZUTD) in 20. členom Pravilnika o prijavi in odjavi iz evidenc, zaposlitvenem načrtu, pravicah in obveznostih pri iskanju zaposlitve ter nadzoru nad osebami, prijavljenimi v evidencah (Ur. l. RS, št. 106/2010 s spremembami, v nadaljevanju: Pravilnik). Tožnik je dne 26. 8. 2016 poklical svetovalko in ji javil, da ima razgovor pri delodajalcu. Iz uradnega zaznamka, ki je del spisne dokumentacije, je razvidno, da ga je svetovalka zavoda opozorila, da naj v roku 8 dni predloži dokazilo. Tožnik je dokazilo o razgovoru predložil šele k pritožbi. Tožnik se na zavodu ni zglasil v roku 15 dni od poteka zadnje dogovorjene aktivnosti v zaposlitvenem načrtu in tudi ni izkazal, da aktivno išče zaposlitev, v skladu z dogovorjenimi aktivnostmi zaposlitvenega načrta. Povzema izpoved tožnika in svetovalke zavoda in se sklicuje na stališče, ki ga je zavzelo Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sodbi opr. št. VIII Ips 14/2017 in sicer, da je za odločitev bistveno, da je tožnik vabilo prejel in da bi se ukrepu črtanja iz evidence brezposelnih oseb lahko izognil, če bi svoji izostanek pravočasno opravičil iz zdravstvenih ali drugih razlogov. Citira posamezne določbe ZUTD in Pravilnika in meni, da tudi iz predloženega dokazila ni mogoče ugotoviti opravičljivega razloga, da tožnik odsotnosti predhodno ni mogel ustrezno opravičiti. Vztraja, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo tudi v zvezi z obveznostjo zglasitve na zavodu po preteku zaposlitvenega načrta. Tožniku je zaposlitveni načrt potekel dne 26. 8. 2016, zato se je bil dolžan na zavod zglasiti kadarkoli v obdobju od 27. 8. do 10. 9. 2016. Odločba zavoda je bila tožniku vročena dne 13. 9. 2016, kar je po izteku 15 dnevnega roka. Glede na zaposlitveni načrt, v katerem so določene aktivnosti za dosego zaposlitvenih ciljev, bi tožnik moral v skladu z 11. členom ZUTD in dogovorom iz zaposlitvenega načrta, izkazati izvedbo dogovorjenih aktivnosti. S tem, ko tožnik do izdaje izpodbijane sodbe ni določno navedel aktivnosti za iskanje zaposlitve, h katerim se je zavezal z zaposlitvenim načrtom, niti za aktivnosti ni predložil dokazil, je sam onemogočil zanj ugoden rezultat vsebinskega odločanja o postopku. Tožnik za obdobje od 18. 5. 2016 do 12. 9. 2016 razen enega razgovora, aktivnega iskanja zaposlitve z ničemer ni izkazal, niti ga ni zatrjeval. Sodišče prve stopnje pa je povsem spregledalo pomembnost dokaza, in sicer uradni zaznamek z dne 28. 9. 2016, iz katerega je jasno razvidno, da je bil tožnik ob ustnem opravičilu izostanka iz razgovora, dodatno opozorjen, da mora v roku 8 dni predložiti dokazila.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je sodbo ustrezno obrazložilo z dejanskimi in pravnimi razlogi. Pritožbeno sodišče dodatno poudarja naslednje.

5. Predmet sodne presoje je dokončna odločba tožene stranke št. ... z dne 20. 2. 2017, s katero je zavrnila tožnikovo pritožbo vloženo zoper odločbo Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje št. ... z dne 12. 9. 2016. S slednjo je odločil, da se brezposelna oseba ni zglasila na vabilo zavoda ali koncesionarja dne 26. 8. 2016, kar je razlog za prenehanje vodenja v evidenci brezposelnih oseb. Sporno v tej zadevi je, ali je nastopil razlog, zaradi katerega je Zavod Republike Slovenije tožnika prenehal voditi v evidenci brezposelnih oseb, dodatno pa je sporno, ali je izbris iz evidence brezposelnih oseb utemeljen iz razlogov, ki jih je ugotovil drugostopni organ.

6. Po 129. členu ZUTD zavod preneha voditi osebo v evidenci brezposelnih oseb oziroma v evidenci vključenih v program aktivne politike zaposlovanja, če ni aktivni iskalec zaposlitve. Po 11. členu ZUTD se šteje, da brezposelna oseba aktivno išče zaposlitev, če redno spremlja objave prostih delovnih mest in se nanje pravočasno prijavlja, se odziva na napotnice zavoda, se udeležuje zaposlitvenih razgovorov in uresničuje vse druge dogovorjene aktivnosti.

7. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bil tožnik v evidenci brezposelnih oseb prijavljen od 20. 5. 2011. Dne 18. 5. 2016 je podpisal in prevzel zadnji zaposlitveni načrt. Tega dne je osebno prejel tudi vabilo na svetovalni razgovor za dne 26. 8. 2016 zaradi načrtovanja in spremljanja zaposlitve pri osebnem svetovalcu. V vabilu z dne 18. 5. 2016 je posebej navedeno, da v primeru, ko se na vabilo iz opravičenih razlogov ne bo mogel odzvati, to predhodno sporoči po telefonu, pisno ali na drug dogovorjen način v zaposlitvenem načrtu najkasneje v roku 8 dni po prenehanju razlogov in na zahtevo zavoda predloži ustrezno dokazilo.

8. Med strankama ni sporno, da se tožnik na svetovalni razgovor dne 26. 8. 2016 ni zglasil, je pa istega dne po telefonu javil, da ima razgovor pri delodajalcu A.. Dokazilo o tem, da je imel na dan predvidenega svetovalnega razgovora 26. 8. 2016 razgovor pri delodajalcu A. pa je predložil po izdaji prvostopne odločbe v pritožbi.

9. Takšnega postopanja tožnika, zlasti glede na pravne in dejanske posledice, ki nastopijo zaradi izbrisa iz evidence brezposelnih oseb, tudi po oceni pritožbenega sodišča ni mogoče šteti kot razlog za izbris iz evidence, ne glede na to, da tožnik res dokazila o tem, da je dne 26. 8. 2016 imel razgovor pri delodajalcu A., Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje ni predložil v roku 8 dni po prenehanju razlogov. V konkretnem primeru ne samo, da vabila in obveznosti o predložitvi dokazil v roku 8 dni po prenehanju razlogov glede na besedilo "in na zahtevo zavoda" ni mogoče razlagati na način, za katerega se zavzema pritožba, tožnik v vabilu tudi ni bil izrecno opozorjen, da se bo, v kolikor v roku 8 dni ne bo predložil ustreznih dokazil, štelo, da se vabilu ni odzval iz opravičljivih razlogov in da bo izbrisan iz evidence brezposelnih oseb.

10. Tožnik je s tem, ko je Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje obvestil, da ima 26. 8. 2016 razgovor pri delodajalcu A., kasneje po prejemu zanj neugodne prvostopne odločbe z dne 12. 9. 2016 pa je za to predložil še dokaze, kar prav tako ni sporno, dokazal, da se dne 26. 8. 2016 ni udeležil svetovalnega razgovora iz opravičljivih razlogov. Pritožba neutemeljeno posebej izpostavlja uradni zaznamek sestavljen šele 28. 9. 2016. 11. V obravnavanem primeru do drugačne odločitve ne more priti niti na podlagi dejstva, ki ga je ugotovil v pritožbenem postopku šele drugostopni organ in sicer, da se tožnik ni zglasil pri Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje v 15 dneh po prenehanju zaposlitvenega načrta. Kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje je rok 15 dni potekel 12. 9. 2016, še pred potekom tega roka pa je bila izdana prvostopna odločba z dne 12. 9. 2016 o izbrisu tožnika iz evidence brezposelnih oseb. Posledično navedenih okoliščin prvostopni organ sploh ni mogel ugotavljati in jih tudi ni ugotavljal. Drugostopni organ pa je o obstoju teh okoliščin in dejstev odločal najmanj preuranjeno.

12. Ker je tožena stranka v pritožbenem postopku zgolj na podlagi listinske dokumentacije ugotavljala, da tožnik ni izpolnjeval aktivnosti iz zaposlitvenega načrta, ne da bi ga pozvala k predložitvi dokazov in mu dala možnost izjave, je prišlo tudi do kršitve določbe 9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZUP). Gre za dejstva, odločilna za samo odločitev, o teh pa se tožnik ni mogel izjasniti, še manj jih dokazati.

13. Glede na vse obrazloženo je sodišče prve stopnje utemeljeno v skladu z določbo 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju: ZDSS-1) izpodbijani odločbi kot nepravilni in nezakoniti odpravilo. Iz enakih razlogov je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 353. člena ZPP toženčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.