Jedro

Ker toženka dogovorjenih obveznosti iz sklenjene poravnave o načinu vračila neupravičeno prejetih zneskov ni izpolnila, je tožbeni zahtevek za plačilo na podlagi poravnave utemeljen ne glede na morebitno slabo ekonomsko in socialno stanje toženke.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je toženka dolžna tožnici plačati 288,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 12. 2. 2009 dalje, do plačila in ji povrniti stroške postopka v višini 42,10 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po preteku 15-dnevnega roka za izpolnitev obveznosti dalje do prenehanja obveznosti, vse pod izvršbo.

Zoper sodbo se pravočasno pritožuje toženka in v laični pritožbi navaja, da nima denarja zaradi nizke pokojnine, da bi plačala, kar se od nje zahteva, saj nima niti za hrano. Da si je dokupila eno leto pokojninske dobe je vzela kredit, ki ga še sedaj odplačuje. V teku dosedanjega življenja je imela same skrbi in bremena in meni, da je sodba krivična.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah pritožbenih razlogov, pri tem je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami), ki se v socialnih sporih uporablja na podlagi 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004) in na pravilno uporabo materialnega prava. Po preizkusu zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje popolnoma ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo, v predmetni zadevi pa tudi ni prišlo do kršitev postopka, ki jih pritožbeno sodišče preizkuša po uradni dolžnosti.

Predmetni spor se nanaša na to, da sta stranki sklenili dne 13. 7. 2007 dogovor o poravnavi, iz katerega izhaja, da je toženka dolžna tožnici vrniti 321,88 EUR, ki jih je neupravičeno prejela in da bo ta znesek poravnala v 10-ih mesečnih obrokih po 33,88 EUR, pri čemer je prvi obrok zapadel 18. 8. 2007, celotno poplačilo pa naj bi toženka vrnila do 18. 5. 2008 v rednih mesečnih obrokih. Dogovorjeno je bilo, da v primeru zamude s plačili, tožeča stranka celoten dolg sodno iztirja. Iz listin v spisu izhaja, da je toženka tožnici plačala le en obrok tako, da je ostal njen dol v višini 288,00 EUR.

Sodišče je kot pravno podlago pravilno štelo 1. odstavek 1050. člena Obligacijskega zakonika (OZ; Ur. l. RS, št. 83/2001 s spremembami), ki določa, da osebe, med katerim je spor ali negotovost glede kakšnega pravnega razmerja, s pogodbo o poravnavi s popuščanjem spor odpravijo in določijo z dogovorom vzajemne pravice in obveznosti. Toženka dogovorjenih obveznosti iz sklenjene poravnave ni izpolnila in je tako bil tožbeni zahtevek tožnice upravičen.

Pritožbene navedbe toženke, ki se v celoti nanašajo na njeno slabo ekonomske in socialno stanje, niso relevantne za odločitev v predmetni zadevi, upoštevane pa bodo v primeru izvršbe.

Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 353. členom ZPP pritožbo toženke kot neutemeljeno zavrnilo, saj niso bili podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija in ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti.