Jedro

Ker je sodišče prve stopnje izvedlo vse predlagane dokaze in vpogledalo tudi listino, ki pa jo je pozabilo oceniti, je načelu neposrednosti zadoščeno in nova glavna obravnava ni potrebna. V takem primeru zadošča, da sodišče prve stopnje v novem sojenju znova izdela odločbo, v kateri oceni tudi dokaze, ki jih je v izpodbijani sodbi spregledalo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo izdelavo sodbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine, ker je na podlagi oblikovane dokazne ocene zaključilo, da tožnik ni izpodbil domneve, ki izhaja iz javne listine – policijskega zapisnika, namreč, da je vozilo ob škodnem dogodku vozil sam pod vplivom alkohola.

2. Tožnik v pravočasni pritožbi kot bistveno navaja, da se sodišče ni opredelilo do dokaza, ki ga je predlagal, in sicer do sodbe Okrajnega sodišča v Ljutomeru z dne 3. 9. 2010, ki je prav tako javna listina, v njej pa je ugotovljen dvom o resničnosti policijskega zapisnika. V obrazložitvi sodbe sodišče ni pojasnilo, zakaj tega dokaza ni upoštevalo. Dodaja še, da sodišče ni upoštevalo izpovedbe priče M., ki je v tem postopku izpovedala enako kot v postopku pred sodnikom za prekrške. Uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga spremembo, podredno razveljavitev izpodbijane sodbe.

3. Tožeča stranka na vročeno pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Med pravdnima strankama je sporno, kdo je v trenutku, ko je prišlo do nezgode, vozil vozilo, na katerem je nastala škoda, ki jo v tej pravdi sedaj vtožuje tožnik. Sodišče prve stopnje je pri oblikovanju dokazne ocene pravilno izhajalo iz ugotovitev policijskega zapisnika, ki je javna listina in za katero velja domneva, da je tisto, kar v njej piše, resnično, dokler se ne dokaže nasprotno (prvi in četrti odstavek 224. člena ZPP). Tožnik je za izpodbijanje domneve o resničnosti dejstev, navedenih v policijskem zapisniku (namreč, da je vozilo vozil sam v alkoholiziranem stanju), predlagal tri dokaze: svoje zaslišanje, zaslišanje T. M., in vpogled v sodbo Okrajnega sodišča v Ljutomeru z dne 3. 9. 2010, opr. št. ZSV 220/2008-2502 (priloga A 3).

6. Sodišče prve stopnje ni izvedlo dokaza z zaslišanjem tožnika, saj je tožnik ta dokazni predlog naknadno umaknil, kar za pritožnika niti ni sporno. Ne drži, da se sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe ni opredelilo do izpovedi priče M. Prvo sodišče je njeno izpovedbo povzelo in jo ocenilo v skladu z metodološkimi napotki iz 8. člena ZPP, iz obrazložitve pa je mogoče izluščiti, da sodišče priči ni verjelo. Do tu izpodbijani sodbi (in sodišču prve stopnje) ni mogoče ničesar očitati. Pač pa se je prvostopenjsko sodišče v nadaljevanju očitno pozabilo opredeliti do drugega dokaza, s katerim je tožnik izpodbijal ugotovitve iz policijskega zapisnika – sodbe, izdane v postopku zaradi prekrška (priloga A 3). Iz dokaznega sklepa namreč izhaja, da je sodišče prve stopnje to listino vpogledalo, vendar se v izpodbijani sodbi do nje ni opredelilo, na kar pravilno in izrecno opozarja pritožnik. S tem je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kar je terjalo razveljavitev izpodbijane sodbe (prvi odstavek 354. člena ZPP).

7. Ker je sodišče prve stopnje izvedlo vse predlagane dokaze in je vpogledalo tudi listino, ki pa jo je pozabilo oceniti, je načelu neposrednosti zadoščeno in nova glavna obravnava ni potrebna. V takem primeru zadošča, da sodišče prve stopnje znova izdela odločbo, v kateri oceni tudi dokaze, ki jih je v sedaj izpodbijani sodbi spregledalo. Sodišče prve stopnje naj sodbo Okrajnega sodišča v Ljutomeru najprej oceni samo zase (kaj predstavlja, katera so tista dejstva, ki iz nje izhajajo ter kaj je bil razlog sodišča za izdajo take sodbe), nato pa naj dokaz oceni še v povezavi z zaslišanjem priče M. ter po oblikovani dokazni oceni znova presodi, ali je tožnik izpodbil domnevo iz policijskega zapisnika ali ne.