Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ob ugotovljenih sposobnostih tožnika bi bilo s plačilom preživnine toženi stranki ogroženo preživljanje njegovih otrok, pa tudi njegovo lastno preživljanje, saj v danih okoliščinah vsak izredni dogodek, ki je povezan z dodatnimi stroški, porine družino čez rob življenjskega minimuma, zato so izpolnjeni pogoji za odpravo sodne poravnave, ki je izvršilni naslov za plačilo preživnine toženi stranki.
I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana delna sodba potrdi.
II. Tožena stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka sama.
1. V izpodbijani delni sodbi je sodišče ugodilo tožbenemu zahtevku tako, da je odpravilo sodno poravnavo, sklenjeno pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. P 2006/2012-IV z 28. 1. 2014, na podlagi katere je imela tožena stranka pravico do preživnine, ker so se okoliščine na strani preživninskega zavezanca spremenile.
2. Odločitev sodišča iz vseh razlogov po 338. členu ZPP izpodbija tožena stranka. V obrazložitvi navaja, da njena pravica preživnine na podlagi 108. člena DZ ni prenehala, ker je bila od 1. 9. 2019 do 30. 11. 2019 zaposlena za določen čas s poskusnim delom in ji delodajalec pogodbe ni podaljšal. Je psihična bolnica, zato dela ne dobi, če pa ga najde, ga ne more obdržati. Prepričana je, da tudi ni podlage za ukinitev oziroma znižanje preživnine zaradi spremenjenih okoliščin na strani preživninskega zavezanca. Četudi se mu je po sklenjeni sodni poravnavi rodil še en otrok, je zmotna ugotovitev sodišča prve stopnje, da v štiričlanski družini na enega člana odpade 369,69 EUR dohodka. Sodišče ni upoštevalo, da tožnik po lastni izpovedbi mesečno zasluži še 50 EUR z delom na črno in pa z nagradami za predloge po 200 EUR bruto v podjetju, kjer je zaposlen. Ker sodišče izrednih dohodkov ni upoštevalo, je dejansko stanje o preživninski zmožnosti zmotno ugotovilo. Nenazadnje je po rojstvu drugega otroka kupil stanovanje, kar kaže na njegovo dobro premoženjsko stanje. Pritožnica samo z denarno socialno pomočjo v višini 267 EUR ne more preživeti. Iz njene zdravstvene dokumentacije sledi, da je še vedno nezmožna za delo, zato podlage za ukinitev preživnine ni.
3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Po tem, ko sta bivša zakonca sklenila dne 28. 1. 2014 sodno poravnavo v zvezi s preživljanjem nepreskrbljenega zakonca, so se spremenile okoliščine, ki so bile podlage tako na strani upravičenke kot zavezanca, za določitev in višino preživnine. V času, ko je bila sklenjena sodna poravnava, je bila tožena stranka zaradi bolezni nesposobna za delo in nezaposlena. Prejemala je denarno socialno pomoč v višini 260 EUR. V letu 2019 je bilo ugotovljeno, da je za delo sposobna in je bila na podlagi Pogodbe o zaposlitvi za določen čas zaposlena od septembra do vključno 30. novembra 2019. V povprečju je prejela 617,02 EUR mesečno. Odkar ji je pogodba potekla, je v evidenci brezposelnih oseb pri Zavodu za zaposlovanje. Iz odločbe Zavoda za zdravstveno zavarovanje sledi, da je bila v letu 2019 od 23. 11. do 30. 12. začasno nezmožna za delo zaradi bolezni. Drugih odločb, povezanih z nezmožnostjo za delo, pritožnica ni predložila. Njen osebni psihiater je v septembru 2020 ocenil, da ima specifične osebnostne poteze, ki predstavljajo realno oviro pri procesu iskanja in vztrajanja v zaposlitvi in da zaenkrat ni zmožna več kot štiriurne delovne obremenitve. Po sklenitvi sodne poravnave s toženko so se tožnikove preživninske obveznosti povečale, ker se mu je rodil tudi drugi otrok.
6. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da spremenjene okoliščine na strani obeh strank postopka kažejo, da je porušeno ravnovesje med zmožnostmi zavezanca in potrebami upravičenke in da je sodišče prve stopnje zato v 106. členu DZ imelo podlago, da presodi, ali tožena stranka še izpolnjuje pogoje za preživljanje.
7. Pri odločanju o zahtevku za ukinitev preživnine po 105. členu v zvezi s 106. členom DZ je potrebno najprej presoditi preživninske sposobnosti preživninskega zavezanca in njegove obveznosti do preživljanja mladoletnih otrok. Zakonec naj plačuje preživnino nepreskrbljenemu zakoncu le toliko, kolikor zmore brez posega v svoje dostojanstvo.
8. Tožnik živi v štiričlanski družini, njegov osebni dohodek znaša med 1.000,00 in 1.100 EUR mesečno, dohodek njegove partnerice pa 562,99 EUR. S partnerico imata dva otroka, sedemletno hčerko, ki obiskuje drugi razred osnovne šole, in sina, ki obiskuje vrtec. Družina živi v lastniškem dvosobnem stanovanju, za katerega odplačuje kredit. Dohodek na družinskega člana znaša 403,25 EUR, kar je 1,00 EUR nad osnovnim zneskom minimalnega dohodka, ki je na podlagi določil Zakona o socialnovarstvenih prejemkih določen kot višina sredstev za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb, ki omogočajo preživetje.
9. Tožnik je zaslišan iskreno izpovedal, da v njegovem podjetju izplačujejo nagrade za predloge, ki se lahko koristno uporabijo v delovnem procesu. Nagrada je enkratna v višini do 200 EUR bruto in nima narave rednega prihodka. Pritožbena navedba, da bi sodišče med dohodki preživninskega zavezanca moralo upoštevati tudi nagrade za predloge, ki znašajo po 200 EUR bruto ni utemeljena, ker ni dokazov, da je tožnik takšno nagrado dobil, in če jo je, kolikokrat in kdaj. Ker se štiričlanska družina ves čas giblje na robu eksistenčnega minimuma, je tožnik zaslišan odkrito priznal, da išče tudi kakršnokoli delo izven redne zaposlitve (na primer pomoč pri cepljenju drv). Na takšen način mesečno pridobi še 50 EUR, včasih pa tudi nič. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, ki verjame tožniku, da je moral za nakup računalnika za hčerko zaradi on line šole najeti kredit in da zaradi stroškov ob smrti očeta v tujini niso imeli kaj jesti. Včasih si je od prijatelja izposodil 100 EUR, včasih pa so po en teden jedli tudi samo pašteto, ki jo je prinesel domov, ker je ni pojedel za malico v službi. Pritožbeno sodišče se pridružuje zaključku sodišča v 24. točki obrazložitve, da je iskrena izpoved tožnika, zaslišanega na naroku, realna slika življenjskih razmer tožnikove družine, saj ugotovljena višina mesečnih dohodkov tožnika in njegove partnerke omogoča le zadovoljevanje najnujnejših minimalnih življenjskih potreb družine brez izrednih stroškov, kot so nakup računalnika in stroški pogreba. Tudi občasni dohodki iz dela na črno (50 EUR) ne povečajo tožnikove preživninske sposobnosti toliko, da s plačilom preživnine toženki ne bi bilo ogroženo preživljanje njegovih otrok, pa tudi njegovo dostojanstvo.
10. Preživljanje tožnikovih mladoletnih otrok ima zaradi njihovega posebnega varstva prednost pred preživljanjem bivše zakonske partnerice, ki odločbe o nezmožnosti za delo nima. Ker ima tožnikova družina na razpolago le minimalni znesek za preživljanje vsakega od družinskih članov, bo morala pritožnica za svoje potrebe preživljanja izčrpati vse možnosti, ker socialne varnosti ne predstavlja le redna zaposlitev za polni delovni čas. Čeprav je pritožnica trenutno nezaposlena, ker ji je delovno razmerje za določen čas prenehalo, in ima psihične težave, pa vendarle z odločbo pristojnega organa ni bilo ugotovljeno, da ni sposobna za delo. Pritožnica je stara 37 let, njen edini dohodek je socialna podpora v višini 260 EUR mesečno, zato bo morala v prihodnosti več aktivnosti vložiti v iskanje vsaj priložnostne zaposlitve. Če niti na ta način ne bo mogla pridobiti dovolj sredstev za preživljanje, pa poseči po socialnih transferjih. Ob ugotovljenih sposobnostih tožnika bi namreč bilo s plačilom preživnine toženi stranki ogroženo preživljanje njegovih otrok, pa tudi njegovo lastno preživljanje, saj v danih okoliščinah vsak izredni dogodek, ki je povezan z dodatnimi stroški, porine družino čez rob življenjskega minimuma, zato so izpolnjeni pogoji za odpravo sodne poravnave, ki je izvršilni naslov za plačilo preživnine toženi stranki.
11. Pritožba se tako pokaže kot neutemeljena in ker pritožbeno sodišče tudi ne najde tistih absolutno bistvenih kršitev postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo. Tožena stranka, ki je v pritožbenem postopku propadla, nosi svoje stroške pritožbenega postopka sama (165. člen ZPP v zvezi z 154. členom ZPP).