Jedro

Ker je upoštevno le substancirano, ne pa pavšalno prerekanje, je prvostopenjsko sodišče zatrjevana dejstva iz dopolnitve tožbe glede obstoja pogodbenega razmerja med pravdnima strankama ter višine in dospelosti iztoževane terjatve pravilno štelo za priznana.

Pavšalnih trditev z izvajanjem dokazov ni dovoljeno konkretizirati. Prvostopenjsko sodišče je zato dokazni predlog z zaslišanjem toženkinega zakonitega zastopnika pravilno opredelilo kot informativen, saj bi se šele z njegovo izvedbo pridobila podlaga za trditve. Zaradi povezanosti trditvenega in dokaznega bremena mora stranka najprej podati trditve o določenem dejstvu, šele nato se njihova resničnost lahko potrjuje z dokazi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Toženka mora tožnici v osmih dneh povrniti njene stroške pritožbenega postopka v znesku 186,66 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku izpolnitvenega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da mora toženka tožnici v 15 dneh plačati 1.534,33 EUR skupaj s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka). Toženki je tudi naložilo, da mora v 15 dneh tožnici povrniti njene pravdne stroške 314,33 EUR, po preteku izpolnitvenega roka pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2.Zoper sodbo se je pritožila toženka. Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Priglasila je pritožbene stroške.

3.Tožnica je na pritožbo odgovorila. Tudi ona je priglasila pritožbene stroške.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000 EUR. Zato je sodišče ta gospodarski spor vodilo po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (495. člen ZPP). O pritožbi zoper sodbo je odločil sodnik posameznik (peti odstavek 458. člena ZPP).

6.Sodbo, izdano v takem postopku, je mogoče izpodbijati le iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve določb postopka (prvi odstavek 458. člen ZPP). Iz tega izhaja, da je pritožbeno sodišče na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo prvostopenjsko sodišče, vezano. Na relativne procesne kršitve postopka pa se ne ozira.

7.Tožnica od toženke zahteva plačilo dobavljene električne energije v obdobju od 1. 7. 2022 do 2. 11. 2022 ter pripadajoče dajatve (omrežnino za A., d. o. o., prispevke, trošarino in mesečno nadomestilo, zaradi zamud s plačili pa še stroške opominjanja ter odstopa od pogodbe oziroma preklica le-tega). Spor se je pričel z vložitvijo predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine - štirih računov. Ti so v predlogu določno označeni s številko, datumom izdaje, datumom zapadlosti in zneskom. Toženka je zoper sklep o izvršbi vložila obrazložen ugovor, zato je izvršilno sodišče navedeni sklep razveljavilo ter odredilo, da bo o zahtevku in stroških sodišče odločalo v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Krškem. Ker se v tem primeru predlog za izvršbo šteje kot tožba, je bila tožnica pozvana, da jo dopolni. Tožnica je vložila dopolnitev tožbe, toženka pa na to vlogo ni odgovorila.

8.Toženka je v ugovoru zoper sklep o izvršbi podala ugovor nevednosti ter hkrati navedla, da je tožničina terjatev sporna, ker je ta toženki zaračunavala storitve v previsokem znesku. Poleg tega je toženka za nesporno dolgovan znesek s tožnico sklenila dogovor o poplačilu nesporno dolgovane obveznosti z odloženim rokom plačila, kar pomeni, da iztoževana terjatev še ni zapadla. Predlagala je zaslišanje svojega zakonitega zastopnika.

9.Pritožbeno sodišče se strinja s presojo prvostopenjskega, da toženka v ugovoru zoper sklep o izvršbi obstoja pogodbenega razmerja med pravdnima strankama ni prerekala, višino in dospelost iztoževane terjatve pa je prerekala le pavšalno. Toženka se takšnemu zaključku v pritožbi neutemeljeno upira. Ker je upoštevno le substancirano, ne pa pavšalno prerekanje, za kakršno pritožbeno sodišče označuje zgornje toženkine navedbe, je prvostopenjsko sodišče zatrjevana dejstva iz dopolnitve tožbe glede obstoja pogodbenega razmerja med pravdnima strankama ter višine in dospelosti iztoževane terjatve pravilno štelo za priznana. Tako je ugotovilo, da sta pravdni stranki 21. 2. 2020 sklenili Pogodbo o dobavi električne energije malemu poslovnemu odjemalcu št. ..., na podlagi katere je tožnica toženki dobavljala električno energijo za merilno mesto ... na naslovu ... Tožnica je toženki električno energijo dobavljala tudi v obdobju od 1. 7. 2022 do 2. 11. 2022, toženka pa jo je v tem času prevzemala. Toženka je s plačili tožničinih računov pogosto zamujala, zato je tožnica pri A. d. o. o. dvakrat pričela s postopkom odstopa; prvi odstop je bil preklican, ker je toženka pričela odplačevati svoj dolg; strošek odstopa in preklic odstopa je bil nato toženki zaračunan na iztoževanih računih. Toženka dobavljene električne energije po iztoževanih računih ni poravnala, nobenega od njih ni niti reklamirala. Tožnica je novembra 2022 pričela z izvensodno izterjavo toženkine obveznosti, pravdni stranki pa sta nato 10. 1. 2023 sklenili Dogovor o plačilu dolga (Dogovor). V njem sta se dogovorili, da znaša toženkin dolg iz naslova iztoževanih računov 1.907,89 EUR, kar bo toženka plačevala obročno. Prav tako sta se dogovorili, da se bo v primeru zamude s plačilom kateregakoli obroka štelo, da poravnava ni bila sklenjena in bo upnik dolg izterjal preko sodišča, pri čemer se v primeru, če dolžnik plača le del zneska poravnave, pri obračunu dolga stanja šteje, da je najprej plačal stroške za sestavo Dogovora. Toženka je nato v skladu z Dogovorom poravnala zgolj prvi obrok plačila, preostalih pa ne.

10.Pravni temelj za iztoževano terjatev tako predstavlja Dogovor, s katerim sta se pravdni stranki zedinil o podlagi in višini toženkinega dolga ter sklenili, da se v primeru zamude s plačilom kateregakoli obroka šteje, da poravnava ni bila sklenjena in bo upnik preostali dolg izterjal preko sodišča. To je treba razumeti tako, da z zamudo s plačilom posameznega obroka nastopi toženkina obveznost za plačilo v Dogovoru dogovorjenega dolga v enkratnem znesku, ne pa da bi prenehalo soglasje o obstoju dolga po podlagi in višini.

11.Pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zagrešilo procesno kršitev, ker ni zaslišalo toženkinega zakonitega zastopnika, ni utemeljen. Sodišče prve stopnje je pravilno utemeljilo, da izvajanje tega dokaza ni dovoljeno. Pavšalnih trditev z izvajanjem dokazov ni dovoljeno konkretizirati. Prvostopenjsko sodišče je zato takšen dokazni predlog pravilno opredelilo kot informativen, saj bi se šele z njegovo izvedbo pridobila podlaga za trditve. Zaradi povezanosti trditvenega in dokaznega bremena mora stranka najprej podati trditve o določenem dejstvu, šele nato se njihova resničnost lahko potrjuje z dokazi.

12.S pritožbenim očitkom, da se tožnica v dopolnitvi tožbe sklicuje na priloge, katerih vsebina v tožničini vlogi ni natančno opisana oziroma konkretizirana, toženka ne more uspeti. Z očitkom o pomanjkljivih tožbenih trditvah smiselno uveljavlja kršitev razpravnega načela (7. člen ZPP), kar predstavlja uveljavljanje relativne bistvene postopkovne kršitve, ki v sporu majhne vrednosti ni dovoljen pritožbeni razlog. Tudi sicer je takšen pritožbeni očitek preveč pavšalen, da bi lahko pritožbeno sodišče nanj odgovorilo. Toženka ni navedla, v katerem delu je bila tožničina trditvena podlaga pomanjkljiva in s katerimi prilogami jo je tožnica skušala nadomestiti.

13.Glede na obrazloženo pritožba proti I. točki izreka izpodbijane sodbe ni utemeljena. Posledično tudi ni utemeljena proti stroškovni odločitvi v II. točki izreka. Ker pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

14.O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena in s 155. členom ZPP. Toženka s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje pritožbene stroške, mora pa tožnici povrniti njene stroške pritožbenega postopka. Pritožbeno sodišče je tožnici v skladu s priglašenim stroškovnikom in Odvetniško tarifo (OT) priznalo 250 točk za odgovor na pritožbo (1. točka tar. št. 22 OT), 5 točk za materialne stroške (tretji odstavek 11. člena OT), vse povečano za 22% DDV (33,66 EUR), ob vrednosti odvetniške točke 0,60 EUR skupaj torej 186,66 EUR. Zakonske zamudne obresti tečejo od poteka osem dnevnega roka za izpolnitev dalje (prvi odstavek 299. in prvi odstavek 378. člena OZ ter 313. člen ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 458. člena ZPP).

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 7, 214, 214/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.