Jedro

Podržavljena kmetijska zemljišča, ki ob vračanju nimajo iste parcelne številke, se vračajo tako, da se vzpostavi solastninski delež na parcelnih številkah, v katerih so podržavljena zemljišča in sicer do površine podržavljenega zemljišča v površini nove parcele.

Razdružitev teh deležev v naravi ni predmet denacionalizacijskega postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper delno odločbo tožene stranke z dne 1.10.2003, s katero je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper delno odločbo Upravne enote L., Izpostava V.R. z dne 12.11.2002. S to odločbo je prvostopni organ odločil, da je upravičenec do denacionalizacije I.Ž. upravičen do vračila parc. št. 743/1 v deležu 855/7565-tin in parc. št. 730/3 v deležu 2150/35188-tin ter da bo v ostalem zahtevku odločeno z drugo odločbo.

Prvostopno sodišče je pritrdilo odločitvi in razlogom, ki jih je za svojo odločitev v obravnavanem primeru v svoji odločbi navedla tožena stranka, in se pri tem sklicevalo na 2. odstavek 67. člena ZUS. Ker se je parcela št. 719 k.o. T.p., katere vračilo zahteva, po podržavljenju razdelila in kot taka ne obstoja več, deli zemljišča, ki so jo nekoč tvorili, pa so sedaj v drugih parcelah, je bilo glede na to v vsakem od sedaj obstoječih obravnavanih parcel, v katerih se nahaja del zemljišč nekdanje parcele, pravilno vrnjen ustrezen delež. O vračilu preostalega dela nekdanje parcele 719 pa bo prvostopni organ, odločal v nadaljevanju postopka, kot je odločil s svojo odločbo. Na drugačen način tudi po presoji prvostopnega sodišča podržavljene parcele ni mogoče vrniti. Pojasnilo mu je tudi, da si s tožbenimi ugovori svojega procesnega in dejanskega položaja ne more izboljšati. Kolikor se bodo v nadaljevanju postopka, ko bo vračan še preostali del nekdanje parcele 719, pojavile nepravilnosti, pa bo lahko zoper te ugovarjal v tistem postopku. Pri vračanju pa v tem primeru ni upoštevana nikakršna odškodnina, ki naj bi jo ob podržavljenju prejel, ker prejem take odškodnine ni bil izkazan.

Zoper prvostopno sodbo se pritožuje tožnik. Navaja, da s prvostopno sodbo ni zadovoljen, saj ves čas poudarja, da želi dobiti vrnjeno tisto, kar mu je bilo odvzeto, torej parcelo 719 v velikosti 7216 m2 v enem kosu in to na severni strani obvoznice, kjer je še sedaj večina parcele št. 719. Tožena stranka, zastopnik javnega interesa in zavezana stranka Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije na pritožbo niso odgovorili.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev prvostopnega sodišča v obravnavanem primeru pravilna in zakonita, zanjo je prvostopno sodišče navedlo utemeljene razloge, na katere se pritožbeno sodišče, da se izogne ponavljanju, v celoti sklicuje. Glede pritožbenih navedb pa še dodaja: V denacionalizacijskem postopku se upravičencem vrača premoženje, ki jim je bilo podržavljeno na način iz 3., 4. oziroma 5. člena ZDen. Kot so tožniku pravilno pojasnili že prvostopno sodišče in oba upravna organa, v tej zadevi ni mogoče vrniti nekdanje parc. št. 719 k.o. T.p., ker ta ne obstoja več. Pač pa je mogoče vrniti podržavljena zemljišča, ki so bila nekoč v navedeni parceli, v deležih na parc. št., v katerih se podržavljena zemljišča nahajajo ob vračanju, če ne obstojajo ovire za vračilo v naravi, določene z ZDen. Zato je del podržavljenega zemljišča par. št. 719 tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilno vrnjen v deležih na zemljiščih parc. št. 743/1 in 730/3. Po ZDen se namreč v takšnem primeru premoženje vrača v obliki solastniškega deleža (1. odstavek 16. člena ZDen v zvezi s 27. členom ZDen). Po končani denacionalizaciji pa bo treba te parcele razdružiti v naravi. V postopku razdružitve bo tožnik sodeloval kot stranka in bo lahko uveljavljal, kateri del zemljišča naj se mu iz navedenih parcel oddeli v naravi. Zato tožnik v postopku denacionalizacije ne more uspešno uveljavljati ugovorov, ki se nanašajo na razdružitveni postopek. Ker je prvostopni upravni organ z odločbo z dne 13.1.2003 napovedal, da bo o drugem delu denacionalizacijskega zahtevka odločal z drugo odločbo, so tožnikovi ugovori, ki se nanašajo na to, da še vedno ni v celoti vrnjeno vse podržavljeno premoženje, v tem upravnem sporu neupoštevni.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS tožnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo prvostopnega sodišča.