Jedro

Ali predloženi dokazi zadoščajo za prepričanje o pravno relevantnih dejstvih, je odvisno tudi od ugovorov in moči argumentov nasprotne pravdne stranke.

Izrek

Pritožba se zavrne in sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 29876/2008, s katerim je toženi stranki naložena obveznost plačila 2.279,10 € in 50- € izvršilnih stroškov, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Pravdni stroški tožeče stranke v višini 666,12 € so naloženi v plačilo toženi stranki.

Pritožuje se tožena stranka. Uveljavlja vse tri, z Zakonom o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevek zavrne, podredno pa razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Vztraja, da toženec ni podpisal pristopnice, ni uporabljal kartice in ni prejel računov. Gre za negativna dejstva, ki jih toženec ne more dokazovati drugače kot s svojim zaslišanjem in izvedencem grafologom, česar pa prvostopenjsko sodišče ni izvedlo. Ocenjuje, da tožeča stranka zatrjevanih dejstev ni dokazala. Predloženi računi so enostranske listine, niso ožigosani in podpisani s strani odgovorne osebe. Potrdila (slipi) niso predloženi. Tožena stranka ni izkazala, da je račune pošiljala, niti tega, da je bila tožencu poslana kartica, pa tudi ne, da je toženec kartico uporabljal in karkoli plačal. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Pritrjuje ugotovitvam, zaključkom in pravnim stališčem prvostopenjskega sodišča, predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške pritožbenega postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Tožena stranka nasprotuje praktično vsem trditvam tožeče stranke, vendar je njeno nasprotovanje neargumentirano in zato neprepričljivo. Nasprotno pa trditve tožeče stranke logično in razumljivo pojasnjujejo postavljeni zahtevek, listinski dokazi pa ga utemeljujejo. Listinski dokazi tožeče stranke so skladni med seboj in s tožbenimi trditvami ter ustrezno dokazno sredstvo za dokazovanje zatrjevanih dejstev ter zadostna podlaga za sklep, kakršnega je na njihovi podlagi izvedlo sodišče prve stopnje. Zgolj z zanikanjem pravnoposlovnega razmerja tožena stranka ne more omajati njihove verodostojnosti, na kakšne druge nedoslednosti, nelogičnosti, pomanjkljivosti pa tožena stranka ni opozorila. Izjema so predloženi računi, glede katerih pritožnik opozarja, da bi morali biti ožigosani in podpisani. Predloženi računi so povzetki iz evidence tožeče stranke in vsebujejo mesečno specifikacijo toženčevega prometa in poslovanja ter obračun, zato podpis ni njihov konstitutivni sestavni del. Na predloženih računih se izrecno navaja, da gre za prepise, očitno iz računalniške evidence, zato je možno, da so bili tožencu posredovani izvodi tudi podpisani in žigosani, kar pa, glede na gornjo ugotovitev, niti ni bistveno.

Tudi pritožbeno sodišče ocenjuje, da ni razlogov, da bi predloženemu listinskemu gradivu, ki je logična in zaključena celota, odrekli dokazno vrednost. Ker je tožena stranka predlagala izvedbo neizvedljivih dokazov, listinskih dokazov tožeče stranke ni mogoče preverjati še na drug način, kot je to storilo prvostopenjsko sodišče – z oceno njihove vsebine in njihovo primerjavo med seboj. Rezultat take dokazne ocene je pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje, torej sklop tistih dejstev, ki so za obravnavano zadevo pravno relevantna. Dokazi, glede katerih pritožba opozarja, da niso bili predlagani in ne izvedeni (slipi, računi prodajalcev, potrdila o priporočenem pošiljanju ali kopija poštne knjige, dokumentacija o toženčevih plačilih ….) bi bili relevantni in potrebni, če bi tožena stranka z argumentiranimi ugovori ustvarila dvom v obstoj pravnoposlovnega razmerja. Kot je navedeno zgoraj, tega ni ustvarila, zato po tožeči stranki predloženi dokazi zadoščajo za prepričanje o pravno relevantnih dejstvih.

Ker niti pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, niso podani, je na osnovi 353. čl. Zakona o pravdnem postopku pritožba zavrnjena. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, odgovor na pritožbo pa ni pripomogel k razjasnitvi zadeve, je odločeno, da vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka (1. odstavek 165. čl. v zvezi s 1. odstavkom 154. in 1. odstavkom 155. čl. ZPP).