Jedro

V skladu s 3. točko prvega odstavka 95. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ima odvetnik, ki ga stranka pooblasti za pravdo, ne da bi v pooblastilu natančneje določila njegove pravice, na podlagi takega pooblastila pravico sprejeti od nasprotne stranke prisojene stroške.

Ker dolžnik ni bil obveščen o upnikovem preklicu pooblastila odvetniku A. A., ni imel razloga, da bi dvomil v obstoj tega pooblastilnega razmerja, niti ga ni bil dolžan preverjati, zato se je z namenom, da poravna stroške pravdnega postopka in s tem izpolni svojo obveznost, z elektronskim sporočilom z dne 22. 8. 2018 pravilno obrnil na upnikovega pooblaščenca in pri plačilu sledil podatkom, ki jih je od njega dobil. Pri tem ni pomembno, kdaj in na kakšen način je prišlo do materialno-statusnega preoblikovanja upnikovega pooblaščenca iz odvetnika v odvetniško družbo. Pomembno je, da se je dolžnik pri plačilu pravdnih stroškov zanesel na podatke, ki mu jih je posredoval upnikov pooblaščenec, za katerega ni vedel in mu tudi ni mogoče očitati, da bi moral vedeti, da mu je upnik preklical pooblastilo za zastopanje.

Izrek

I. Pritožba proti točki II. izreka sklepa in zavrnilnemu delu točke III. izreka sklepa se zavrže, v ostalem delu pa se pritožba zavrne in sklep v točki I. izreka ter v delu točke III. izreka, v katerem je upniku naloženo plačilo dolžnikovih stroškov ugovornega postopka v znesku 369,15 EUR, potrdi.

II. Dolžnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo ugovoru dolžnika in sklep o izvršbi z dne 22. 10. 2018 razveljavilo, upnikov predlog za izvršbo pa zavrglo (točka I. izreka), ugodilo predlogu dolžnika za odlog izvršbe in izvršbo odložilo do pravnomočne odločitve o dolžnikovem ugovoru (točka II. izreka) ter sklenilo, da mora upnik v roku 8 dni dolžniku povrniti stroške ugovornega postopka, odmerjene na 369,15 EUR, v višjem zahtevku pa predlog dolžnika za odmero stroškov kot neutemeljen zavrnilo (točka III. izreka).

2. Proti sklepu se iz vseh pritožbenih razlogov pravočasno pritožuje upnik in navaja, da je sodišče zmotno presodilo, da dolžnik ni imel razlogov, da obveznosti ne bi izpolnil na račun Odvetniške družbe A. A. d.o.o., glede na to, da je Odvetniška družba A. A. d.o.o. pravni naslednik odvetnika A. A. Dolžnik je nesporno poravnal dolgovani znesek, vendar je ta znesek plačal tretji osebi, ki izpolnitve ni bila upravičena sprejeti. Odvetniku A. A. je bilo 5. 4. 2018 preklicano pooblastilo za zastopanje v predhodnem pravdnem postopku, o čemer je upnik obvestil sodišče, zato dolžnik ne bi smel plačati na njegov transakcijski račun. Glede na navedeno je pravno nasledstvo družbe z ozirom na odvetnika za odločitev o pravilnosti izpolnitve brezpredmetno. Obligacijski zakonik v 280. členu določa, da mora biti obveznost izpolnjena upniku ali osebi, ki jo določa zakon, sodna odločba ali pogodba med upnikom in dolžnikom ali jo je določil upnik sam. Izpolnitev je veljavna tudi, kadar je opravljena tretjemu, če jo je upnik pozneje odobril ali če jo je izkoristil. Upnik izpolnitve tretji osebi ni odobril, prav tako izpolnitve ni izkoristil, saj mu je odvetnik ni prenakazal na njegov TRR. Vendar pa sodišče zaradi zmotnega izhodišča dejanskega stanja v tem delu sploh ni ugotavljalo, posledično pa je tudi materialno pravo zmotno uporabljeno in sklep ne vsebuje bistvenih razlogov. Glede pravnega nasledstva navaja, da Zakon o odvetništvu nima določbe o tem, da je odvetniška družba, v kateri je družbenik odvetnik, ki je bil pred ustanovitvijo družbe samostojni odvetnik, univerzalni pravni naslednik takega odvetnika, se pa na podlagi 36. člena za ustanovitev in poslovanje odvetniških družb uporabljajo predpisi o gospodarskih družbah. V konkretnem primeru je bila družba ustanovljena zaradi izvedbe prenosa podjetja A. A. - odvetnik na novo kapitalsko družbo. V nadaljevanju pritožbe upnik pojasnjuje pravne značilnosti, premoženjski vidik in korporacijske značilnosti samostojnega podjetnika in njegovega statusnega preoblikovanja v kapitalsko družbo. Navaja, da družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim podjetjem, kar pa ne pomeni, da so na to družbo prenesena tudi pooblastila za zastopanje. Pooblastilo je upravičenost za zastopanje, ki jo da pooblastitelj s pravnim poslom pooblaščencu, v konkretni zadevi pa je bil pooblaščenec odvetnik A. A. Pravna posledica prenosa podjetja na odvetniško družbo pa ni prenos pooblastil za zastopanje in tako novoustanovljena družba ni pravna naslednica v smislu, da so nanjo prenesena pooblastila za zastopanje. Novoustanovljeni družbi morajo stranke podeliti novo pooblastilo za zastopanje. Upnik je preklical pooblastilo za zastopanje odvetniku A. A., zato ta ni mogel prenesti pooblastila na novoustanovljeno odvetniško družbo. Glede odločitve o predlogu za odlog izvršbe meni, da je sodišče napačno izhajalo iz zaključka o tem, da je bil dolg že plačan, čeprav tega pri presoji o odlogu izvršbe ne bi smelo upoštevati. Drugačne škode kot tiste, ki bi dolžniku nastala z realizacijo, pa upnik ni zatrjeval. Sodišče je tudi spregledalo, da ima dolžnik odprt račun pri avstrijski banki in bi bila torej nasprotna izvršba izvedljiva in tako nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda ne bi mogla nastati. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep spremeni.

3. Na pritožbo je pravočasno odgovoril dolžnik po pooblaščencu. Nasprotuje pritožbenim navedbam in navaja, da upnik o preklicu pooblastila ni obvestil dolžnika, niti ni zahteval poprave sodne odločbe v delu, ki kot pooblaščenca upnika navaja odvetnika in ne odvetniške družbe. Dolžniku preklic pooblastila ni bil in mu ni mogel biti znan. Nepomembne so navedbe upnika, da je dolžnik plačal tretji osebi, ki izpolnitve ni bila upravičena sprejeti, ta trditev je lahko naperjena kvečjemu proti bivšemu pooblaščencu. V premoženje odvetniške družbe z izkazanim univerzalnim pravnim nasledstvom in prehodom pravic odvetnika na odvetniško družbo je prešla tudi pravica, da od nasprotne stranke zahteva izpolnitev obveznosti po pravnomočni sodbi in na fiduciarni račun sprejme nakazilo dolgovanega zneska iz naslova stroškov. Poleg tega so stroški nastali v času veljavnega pooblastilnega razmerja. Odvetniška družba z zahtevo izpolnitve sodne odločbe ni opravljala procesnih dejanj ali storitev, iz katerih bi dolžnik lahko domneval, da zanje nima pooblastila. S statusno spremembo pooblaščenca, ob izkazanem univerzalnem pravnem nasledstvu, pooblastilno razmerje ne preneha, za zatrjevani preklic pooblastila pa dolžnik ni vedel in ni mogel vedeti, preklic pa v razmerju do tretjih oseb učinkuje le, če so te zanj vedele ali bi lahko vedele. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba proti točki II. izreka in zavrnilnemu delu točke III. izreka sklepa ni dovoljena, v ostalem delu pa ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

Glede ugovora zoper sklep o izvršbi

6. V obravnavani izvršilni zadevi teče izvršba zaradi izterjave pravdnih stroškov na podlagi izvršilnega naslova, sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani P 329/2015-II z dne 30. 5. 2017 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2553/2017 z dne 20. 6. 2018. Zoper sklep o izvršbi je dolžnik vložil ugovor in uveljavljal celotno plačilo dolga dne 24. 8. 2018, o čemer je sodišče prve stopnje odločilo v točki I. izreka izpodbijanega sklepa. Ugotovilo je, da je upnika v pravdni zadevi, iz katere izvira izvršilni naslov, zastopal odvetnik A. A., dolžnik pa je plačilo dolga po izvršilnem naslovu izvršil na fiduciarni račun univerzalnega pravnega naslednika upnikovega pooblaščenca, to je Odvetniški pisarni A. A. d.o.o., ki je dolžniku po tem, ko je bil odvetnik A. A. že izbrisan iz poslovnega registra, posredovala račun za nakazilo pravdnih stroškov, zaradi česar dolžnik ni imel nobenih razlogov, da svoje obveznosti ne bi izpolnil na sporočeni račun.

7. V prvem odstavku 280. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) je določeno, da mora biti obveznost izpolnjena upniku ali osebi, ki jo določa zakon, sodna odločba ali pogodba med upnikom in dolžnikom ali jo je določil sam upnik. Ni sporno, da je upnika v pravdnem postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, zastopal odvetnik A. A., to nenazadnje izhaja tako iz uvoda sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani P 329/2015-II z dne 30. 5. 2017 kot iz uvoda sodbe Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2553/2017 z dne 20. 6. 2018. V skladu s 3. točko prvega odstavka 95. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pa ima odvetnik, ki ga stranka pooblasti za pravdo, ne da bi v pooblastilu natančneje določila njegove pravice, na podlagi takega pooblastila pravico sprejeti od nasprotne stranke prisojene stroške.

8. Upnik v pritožbi vztraja, da je odvetniku A. A. dne 5. 4. 2018 preklical pooblastilo za zastopanje v pravdnem postopku in o tem tudi obvestil sodišče. V zvezi z zatrjevanim preklicem pooblastila je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da dolžnik o preklicu pooblastila do dneva plačila 24. 8. 2018 ni bil obveščen niti s strani sodišča niti s strani upnika, poleg tega pa je bilo tudi v sodbi Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2553/2017 z dne 20. 6. 2018 navedeno, da upnika (toženo stranko) zastopa A. A., kljub temu, da naj bi upnik o preklicu pooblastila sodišče obvestil že 8. 4. 2018. Upnik teh ugotovitev sodišča prve stopnje ne izpodbija in tudi ne trdi, da je dolžnika kadarkoli do dneva plačila 24. 8. 2018 obvestil o preklicu pooblastila ali da je bil dolžnik o tem obveščen s strani sodišča. Glede na pojasnjeno in upoštevaje določbo tretjega odstavka 99. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, po kateri preklic oziroma odpoved pooblastila velja za nasprotno stranko (v tem primeru za dolžnika) od trenutka, ko se ji naznani, upnik s pritožbenimi navedbami o preklicu pooblastila ne more uspeti.

9. Ker torej dolžnik ni bil obveščen o upnikovem preklicu pooblastila odvetniku A. A., ni imel razloga, da bi dvomil v obstoj tega pooblastilnega razmerja, niti ga ni bil dolžan preverjati, zato se je z namenom, da poravna stroške pravdnega postopka in s tem izpolni svojo obveznost, z elektronskim sporočilom z dne 22. 8. 2018 pravilno obrnil na upnikovega pooblaščenca in pri plačilu sledil podatkom, ki jih je od njega dobil. Pri tem ni pomembno, kdaj in na kakšen način je prišlo do materialno-statusnega preoblikovanja upnikovega pooblaščenca iz odvetnika v odvetniško družbo. Pomembno je, da se je dolžnik pri plačilu pravdnih stroškov zanesel na podatke, ki mu jih je posredoval upnikov pooblaščenec, za katerega ni vedel in mu tudi ni mogoče očitati, da bi moral vedeti, da mu je upnik preklical pooblastilo za zastopanje. Glede na pojasnjeno so upnikove pritožbene navedbe o pravnih značilnostih, premoženjskem vidiku in korporacijskih značilnostih samostojnega podjetnika in njegovega statusnega preoblikovanja v kapitalsko družbo pravno nepomembne, zato se pritožbeno sodišče do njih posebej ne opredeljuje (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Ker je glede na vse zgoraj pojasnjeno tudi po presoji pritožbenega sodišča dolžnik svojo obveznost pravilno izpolnil, je odločitev sodišča prve stopnje o ugovoru pravilna, pritožba pa v tem delu neutemeljena in ker tudi niso podane kršitve, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo v tem obsegu kot neutemeljeno zavrnilo in sklep v točki I. izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Glede predloga za odlog izvršbe

11. Po določbi četrtega odstavka 343. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je pritožba med drugim nedovoljena, če pritožnik ni imel pravnega interesa zanjo. Osnovna predpostavka vsake pritožbe je torej pravovarstvena potreba oziroma pravni interes. Ta je podan le tedaj, če gre za odločitev, ki je pritožniku v škodo, ali, povedano drugače, če je s pritožbo mogoče doseči za pritožnika ugodnejšo rešitev. Pravni interes mora biti podan ves čas postopka, tako ob vložitvi pritožbe, kot v celotnem pritožbenem postopku in ob odločanju o pritožbi (prim. odločbo Vrhovnega sodišča RS I Up 460/2000). V obravnavanem primeru je bil v času vložitve pritožbe pravni interes upnika res podan, saj je sodišče s tem, ko je predlogu dolžnika za odlog izvršbe ugodilo in izvršbo odložilo do pravnomočne odločitve o dolžnikovem ugovoru, izdalo zanj neugodno odločbo. Vendar pa je treba upoštevati, da je bila izvršba odložena do pravnomočne odločitve o dolžnikovem ugovoru, ta čas pa je s predhodno sprejeto odločitvijo pritožbenega sodišča, ko je odločitev sodišča prve stopnje v točki I. izreka izpodbijanega sklepa potrdilo, že potekel. To pomeni, da tudi če bi se pokazalo, da je pritožba utemeljena, to upniku ne bi moglo prinesti konkretne in neposredne pravne koristi, saj je čas, za katerega je bila izvršba odložena, do trenutka odločanja o pritožbi proti odločitvi o odlogu izvršbe že potekel. S potekom tega obdobja pa je tudi pravni interes upnika za pritožbo proti taki odločitvi prenehal, saj ugodnejše odločitve ne more več doseči. 12. Upnikov pravni položaj se torej z odločitvijo pritožbenega sodišča ne more izboljšati, zato upnik nima pravnega interesa za pritožbo proti točki II. izreka. Glede na pojasnjeno je pritožbeno sodišče pritožbo proti točki II. izreka sklepa zavrglo (1. točka 365. člena v zvezi s prvim in četrtim odstavkom 343. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

O stroških ugovornega postopka

13. V točki III. izreka je sodišče prve stopnje sklenilo, da mora upnik v roku 8 dni dolžniku povrniti stroške ugovornega postopka, odmerjene na 369,15 EUR, v višjem zahtevku pa je predlog dolžnika za odmero stroškov kot neutemeljen zavrnilo. Z odločitvijo, da se zavrne predlog dolžnika za odmero stroškov v znesku višjem od 369,15 EUR, sodišče ni v ničemer poseglo v pravni položaj upnika, saj se niti ne nanaša nanj, zato morebitna ugoditev pritožbi v tem delu ne bi v ničemer vplivala na njegov pravni položaj. Ker upnik nima pravnega interesa za pritožbo proti takšni odločitvi, je pritožbeno sodišče na podlagi 1. točke 365. člena ZPP v zvezi s prvim in četrtim odstavkom 343. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ, pritožbo proti temu delu točke III. izreka sklepa zavrglo kot nedovoljeno.

14. Glede odločitve, da je dolžniku dolžan povrniti stroške ugovornega postopka v znesku 369,15 EUR, pa upnik v pritožbi ni navedel nobenih konkretnih pritožbenih razlogov. Pritožbeno sodišče je v okviru preizkusa po uradni dolžnosti, pri katerem pazi tudi na pravilno uporabo materialnega prava, ugotovilo, da so bili dolžnikovi stroški ugovornega postopka odmerjeni skladno z Odvetniško tarifo, pravilno pa mu je bil priznan tudi strošek sodne takse po Zakonu o sodnih taksah. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo tudi določbo šestega odstavka 38. člena ZIZ in navedene stroške naložilo upniku v plačilo. Ker je torej v tem delu točke III. izreka sklepa odločitev sodišča prve stopnje pravilna in ker niso podane kršitve, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 353. členom ZPP, oba pa v zvezi s 15. členom ZIZ, pritožbo upnika v tem delu kot neutemeljeno zavrnilo in točko III. izreka sklepa v delu, v katerem je bilo upniku naloženo plačilo dolžnikovih stroškov ugovornega postopka v znesku 369,15 EUR, potrdilo.

O stroških pritožbenega postopka

15. Pritožbeno sodišče dolžniku ni priznalo priglašenih stroškov odgovora na pritožbo, saj z njim ni v ničemer pripomogel k odločitvi pritožbenega sodišča, zato so bili ti stroški nepotrebni (155. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).