Jedro

Mrtva oseba ne more niti začeti zemljiškoknjižnega postopka, vendar v tej zadevi taka situacija ni podana, oseba, na katero se nanaša vpis, ni udeleženec tega postopka. Gre za vprašanje, ali je mogoča vknjižba pravic v zemljiško knjigo v korist pokojnih oseb, odgovor je pozitiven, nasprotno stališče pritožbe pa pravno zmotno. Vpis je možen tudi na nekoga, ki ni več živ, prav denacionalizacijske odločbe so tiste, kjer se v praksi to največkrat zgodi. Premoženje se skladno z določbo prvega odstavka 67. člena Zakona o denacionalizaciji z odločbo vrne (pokojnemu) denacionalizacijskemu upravičencu.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep razveljavi in zadeva vrne zemljiškoknjižnemu sodniku v ponovno odločanje o vpisu.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor nasprotne udeleženke Občine Vrhnika (v nadaljevanju nasprotna udeleženka) zavrnilo. V tej zemljiškoknjižni zadevi je zemljiškoknjižna sodniška pomočnica s sklepom dovolila vpis novih pravnih položajev pri navedenih nepremičninah in vknjižbo lastninske pravice v korist nasprotne udeleženke v deležu 9291/16120 ter v korist A. A. v deležu 6829/16120, na podlagi priložene delne denacionalizacijske odločbe in sklepa o popravi z dne 19.8.2015 oziroma 22.9.2015. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da je denacionalizacijska odločba dokončna, da učinkuje za nazaj, to je omogočil tudi vpis v korist pokojnega A. A., ter je bilo dolžno opraviti vpis, kot izhaja iz predložene listine, upoštevaje določbe 46., 124. in 148. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1).

2. Zoper sklep se je nasprotna udeleženka pritožila. Sklep izpodbija zaradi nepravilne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. V izreku denacionalizacijske odločbe ni jasno odločeno, v kateri katastrski občini leži nepremičnina parcela 1111, na katero se je odločba nanašala. Poleg tega iz nje ne izhaja, da pridobi A. A. solastninsko pravico, pač pa, da se v njegovo korist vzpostavi izključna lastninska pravica na točno določenem delu nepremičnine. Vpis se je zato opravil v nasprotju z vsebino listine, ki je podlaga za vpis. Sodišče prve stopnje je sicer ugovor pritožnice zavrnilo, a ni podalo razlogov, s katerimi bi utemeljilo odločitev. Gre za vpis po uradni dolžnosti, zemljiškoknjižno sodišče ne bi smelo upoštevati predloga Upravne enote Vrhnika, pač pa bi moralo odločati le skladno z vsebino listine, ki je podlaga za vpis. Prav tako je napačna odločitev, ker se opravi vpis v korist že umrle osebe. Pokojnikova zapuščina namreč preide na dediče z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji. Sicer pa mora biti oseba, v korist katere se predlaga vpis, sposobna biti stranka, to pa mrtva oseba ni. Ker je A. A. umrl že pred začetkom tega zemljiškoknjižnega postopka, je treba postopek ustaviti ter ob tem upoštevati tudi določbo 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) v povezavi s 120. členom ZZK-1. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbene trditve, da je sodišče zagrešilo procesno kršitev, ker je vodilo postopek, a bi ga moralo ustaviti, ne držijo. Res neobstoječa oz. mrtva oseba ne more niti začeti zemljiškoknjižnega postopka, vendar v tej zadevi taka situacija ni podana, oseba, na katero se nanaša vpis, ni udeleženec tega postopka. Gre za vprašanje, ali je mogoča vknjižba pravic v zemljiško knjigo v korist pokojnih oseb, odgovor je pozitiven, nasprotno stališče pritožbe pa pravno zmotno. Vpis je možen tudi na nekoga, ki ni več živ, prav denacionalizacijske odločbe so tiste, kjer se v praksi to največkrat zgodi. Premoženje se skladno z določbo prvega odstavka 67. člena Zakona o denacionalizaciji z odločbo vrne (pokojnemu) denacionalizacijskemu upravičencu.

5. Prav tako ni slediti graji, da iz denacionalizacijske odločbe ni jasno, v kateri katastrski občini leži predmetna nepremičnina. Iz odločbe jasno izhaja, da gre za k.o. Verd.

6. Utemeljena pa je pritožbena graja, da sodišče ni podalo razlogov, s katerimi je ugovorne razloge zavrnilo. Res je, da je pri odločanju vezano na odločbo, ki je podlaga vpisu, vendar pa gre v konkretni zadevi očitno za različno tolmačenje glede vprašanja, kakšna upravičenja glede predmetne parcele izhajajo za posamezne udeležence iz izreka delne odločbe z dne 19.8.2015. V izpodbijanem sklepu se sodišče prve stopnje ni opredelilo do ugovornih razlogov, da je vrnjen del parcele v naravi, ni se torej opredelilo ali udeleženci glede na odločbo, ki je podlaga vpisu, pridobijo solastnino, ali pa je vrnjen del določene predmetne parcele v naravi. Ker sodišče do nosilnih ugovornih razlogov ni zavzelo stališča, je sklep obremenjen z bistveno postopkovno kršitvijo iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v tem postopku smiselno uporablja glede na določbo 42. člena ZNP-1 in 120. člena ZZK-1. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, sklep razveljavilo in zadevo vrnilo zemljiškoknjižnemu sodniku v ponovno odločanje o vpisu, ko bo moral presoditi ugovorne navedbe nasprotnega udeleženca ter nanje podati jasne in pravno utemeljene odgovore (5. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).