Jedro

Obstoj kakšne druge pravne koristi po 187. členu ZPP je tožnica utemeljevala s trditvami, da ji toženka njene pravice ne priznava. Taka trditev že sama po sebi ne zadostuje za utemeljitev pravne koristi za vložitev ugotovitvene tožbe. Pravni interes obstaja, če se nahaja tožnik v negotovosti glede svojega pravnega položaja. V obravnavani zadevi to pomeni negotovost tožničinega pravnega položaja glede uporabe stanovanjske hiše. Te negotovosti pa ni več. V zadevi P ... je bilo pravnomočno odločeno, da mora tožnica hišo izročiti in prosto oseb in stvari prepustiti sedanji toženki.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo (prav: s sklepom) zavrglo tožničino tožbo, s katero je zahtevala, da se ugotovi, da ima pravico uporabe stanovanja v enostanovanjski hiši P. in odločilo o pravdnih stroških. Sodišče druge stopnje je s sklepom zavrnilo tožničino pritožbo in potrdilo izpodbijano odločbo sodišča prve stopnje.

Tožnica v pravočasni reviziji proti sklepu sodišča druge stopnje uveljavlja vse revizijske razloge in predlaga razveljavitev odločb obeh nižjih sodišč in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Nepravilno je stališče pritožbenega sodišča, da se je o tožničini pravici do uporabe stanovanja meritorno odločalo v prejšnji pravdi pod P ..., saj ni bilo niti takega ugotovitvenega zahtevka niti take ugotovitvene sodbe. Tega vprašanja se je sodišče dotaknilo le kot predhodnega vprašanja, zato o njem ni odločeno z učinkom pravnomočnosti. Tožničin pravni interes za ugotovitveno tožbo je podan, ker toženka ne priznava tožničine pravice do uporabe stanovanja, kot jo je tožnica pridobila na podlagi prejšnjega Zakona o stanovanjskih razmerjih in po sedaj veljavnem Stanovanjskem zakonu. Z zavrženjem tožbe je bila storjena bistvena kršitev določb pravdnega postopka o predhodnem vprašanju in predpostavki pravnega interesa.

Revizija je bila vročena toženki, ki nanjo ni odgovorila in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju: ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Po določbah 187. člena ZPP lahko tožnik z ugotovitveno tožbo zahteva, da se ugotovi obstoj kakšne pravice, če je tako določeno s posebnimi predpisi, če ima tožnik pravno korist od vložitve take tožbe preden zapade dajatveni zahtevek iz takega razmerja, ali če ima tožnik kakšno drugo pravno korist od vložitve take tožbe. Posebni predpisi niso in ne določajo ugotovitvene tožbe za obstoj pravice do uporabe stanovanja oziroma stanovanjske pravice. Tožnica vložitve tožbe ni utemeljevala s pravno koristjo, ki bi jo imela v zvezi s kakšnim svojim eventualno obstoječim, pa še ne zapadlim dajatvenim zahtevkom proti toženki. Zato ostane le še tretji primer za vložitev take tožbe, torej obstoj kakšne druge pravne koristi. Obstoj take koristi je tožnica utemeljevala s trditvami, da ji toženka njene pravice ne priznava. Taka trditev že sama po sebi ne zadostuje za utemeljitev pravne koristi za vložitev ugotovitvene tožbe. Pravni interes obstaja, če se nahaja tožnik v negotovosti glede svojega pravnega položaja. V obravnavani zadevi to pomeni negotovost tožničinega pravnega položaja glede uporabe stanovanjske hiše. Te negotovosti pa ni več. V zadevi P ... je bilo pravnomočno odločeno, da mora tožnica hišo izročiti in prosto oseb in stvari prepustiti sedanji toženki.

Drugačno tožničino revizijsko stališče je pravno zmotno. Revizijsko sodišče še dodaja, da tožnica v reviziji nepravilno povzema in nato graja razloge pritožbenega sodišča. To v razlogih izpodbijanega sklepa ni navedlo, da naj bi bilo v prejšnji pravdi pod P ...pravnomočno odločeno o tožničini pravici do uporabe stanovanja, temveč le, da je obstoj oziroma neobstoj te pravice predstavljal dejansko podlago prejšnjega spora, ki pa je pravnomočno končan, in sicer za tožnico neugodno, saj proti njej teče že izvršilni postopek. Zato tudi nima pravno upoštevnega interesa za vložitev sedanje ugotovitvene tožbe.

Tožnica v reviziji ne obrazloži, zakaj naj bi bila podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka pri odločanju o obstoju pravnega interesa in o predhodnem vprašanju. Določbe ZPP o teh dveh institutih so tako procesnopravne kot materialnopravne narave. Katere procesne določbe naj bi bile kršene in zakaj, revizija ne utemeljuje. Nekonkretiziranih procesnih kršitev revizijsko sodišče ne more in tudi ni dolžno obravnavati. Po uradni dolžnosti upoštevne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP pa v postopku pred nižjima sodiščema ni bilo.

Ker je revizijsko sodišče po vsem obrazloženem tudi ugotovilo, da je odločitev obeh nižjih sodišč materialnopravno skladna z določbo drugega odstavka 187. člena ZPP, je tožničino revizijo na podlagi četrtega odstavka 400. člena ZPP v zvezi s 393. členom ZPP zavrnilo kot neutemeljeno.