Jedro

Iz predloženih sklepov ustavnega sodišča izhaja, da je ustavno sodišče vse ustavne pritožbe tožnika zavrglo, ker pravna sredstva niso bila izčrpana. Glede na to, da niso bila izčrpana vsa notranja pravna sredstva, je upoštevaje 1. odstavek 35. člena EKČP in 5. odstavek 24. člena ZBPP prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči neutemeljena, zato vložitev pritožbe zoper navedene sklepe ustavnega sodišča na Evropsko sodišče za človekove pravice ne bi imelo verjetnega izgleda za uspeh, ker niso izpolnjeni pogoji za začetek postopka pred tem sodiščem.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano določbo zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči. V obrazložitvi odločbe navaja, da je tožnik pri njej vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje pred Evropskim sodiščem za človekove pravice v Strasbourgu, in sicer za sestavo pritožb zoper več sklepov ustavnega sodišča, ki jih tožena stranka v nadaljevanju z opravilnimi številkami in datumi tudi navaja. Tožnik je k prošnji med drugim priložil tudi sklepe ustavnega sodišča. Nadalje tožena stranka citira 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS št. 96/04 - uradno prečiščeno besedilo in nadaljnji, v nadaljevanju ZBPP), ki med drugim določa, da se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Na podlagi 5. odstavka 24. člena ZBPP se brezplačna pravna pomoč dodeli brez ugotavljanja navedenih pogojev za ustavno pritožbo pri Ustavnem sodišču Republike Slovenije in za postopek pred mednarodnimi sodišči ter mednarodnimi arbitražami, če je zatrjevana kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin in če so izpolnjeni pogoji, določeni z zakonom, ki ureja ustavno pritožbo oziroma pogoje za začetek postopka ali udeležbo v postopku pred mednarodnimi sodišči ter mednarodnimi arbitražami. Na podlagi 1. odstavka 35. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah sme sodišče obravnavati zadeve šele potem, ko so bila izčrpana vsa notranja pravna sredstva v skladu s splošno priznanimi pravili mednarodnega prava in v šestih mesecih od dneva, ko je bila sprejeta dokončna odločitev po notranjem pravu. Iz predloženih sklepov ustavnega sodišča izhaja, da je ustavno sodišče vse pritožbe tožnika zavrglo, ker pravna sredstva niso bila izčrpana. Glede na to, da niso bila izčrpana vsa notranja pravna sredstva, je upoštevaje 1. odstavek 35. člena Evropska konvencije o človekovih pravicah in 5. odstavek 24. člena ZBPP prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči neutemeljena. Vložitev pritožbe zoper navedene sklepe ustavnega sodišča na Evropsko sodišče za človekove pravice ne bi imelo verjetnega izgleda za uspeh, ker niso izpolnjeni pogoji za začetek postopka pred tem sodiščem.

Tožnik v tožbi navaja, da se z izpodbijano odločbo ne strinja. Ker je prava neuka stranka, prosi upravno sodišče, da mu dodeli brezplačno pravno pomoč za popravo tožbe v tem upravnem sporu. Navaja, da je prejemnik socialne podpore, zato prosi sodišče tudi za oprostitev vseh sodnih stroškov in sodnih taks. Tožena stranka se sklicuje na nerazumne abstraktne trditve, češ da je zadeva očitno nerazumna oziroma da je ustavno sodišče ugotovilo, da niso bila izčrpana vsa pravna sredstva. Tožena stranka mu odklanja nudenje brezplačne pravne pomoči, s katero bi zadeve popravil, da bi postale razumne in da bi lahko uporabil vsa razpoložljiva pravna sredstva, ki jih zaradi svoje neukosti ne more uporabiti. Nadalje še navaja, da nobena odločitev upravnega sodišča ni pravilna, ne temelji na zakoniti pravni podlagi, krši ustavo in Evropsko konvencijo o človekovih pravicah. Prosi za pojasnilo, katera pravna sredstva niso bila uporabljena, ker mu tožena stranka na to ne odgovori. Smiselno predlaga odpravo odločbe.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da vztraja pri svoji odločitvi in razlogih iz izpodbijane odločbe. Tožnik ne izpolnjuje procesnih predpostavk za vložitev pritožb zoper sklepe ustavnega sodišča na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu, saj so bile tožnikove ustavne pritožbe zavržene, ker pravna sredstva niso bila izčrpana. Tožena stranka predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

ZBPP v 5. odstavku 24. člena določa, da se ne glede na določbe prejšnjih odstavkov brezplačna pravna pomoč dodeli brez ugotavljanja pogojev iz 1., 2. in 3. odstavka tega člena v zvezi z ustavno pritožbo pri Ustavnem sodišču Republike Slovenije in postopke pred mednarodnimi sodišči ter mednarodnimi arbitražami, če je zatrjevana kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, in če so izpolnjeni pogoji, določeni z zakonom, ki ureja ustavno pritožbo oziroma pogoje za začetek postopka ali udeležbo v postopku pred mednarodnimi sodišči ter mednarodnimi arbitražami (posebna pravna pomoč). Evropska konvencija o človekovih pravicah v 1. odstavku 35. člena določa, da sme Evropsko sodišče za človekove pravice obravnavati zadeve šele po tem, ko so bila izčrpana vsa notranja pravna sredstva, v skladu s splošno priznanimi pravili mednarodnega prava in v šestih mesecih od dne, ko je bila sprejeta dokončna odločitev po notranjem pravu. Sodišče je ocenilo, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da ta pogoj ni bil izpolnjen, ker niso bila izčrpana vsa notranja pravna sredstva. Sodišče glede navedenega sledi utemeljitvi izpodbijane odločbe, zato skladno z določilom 2. odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS št. 105/06, dalje ZUS-1) ne bo ponavljalo razlogov za odločitev, ampak se v celoti sklicuje na utemeljitev tožene stranke. Sodišče zgolj poudarja, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da iz predloženih sklepov ustavnega sodišča izhaja, da je ustavno sodišče vse ustavne pritožbe tožnika zavrglo, ker pravna sredstva niso bila izčrpana. Glede na to, da niso bila izčrpana vsa notranja pravna sredstva, je upoštevaje 1. odstavek 35. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah in 5. odstavek 24. člena ZBPP prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči neutemeljena, zato vložitev pritožbe zoper navedene sklepe ustavnega sodišča na Evropsko sodišče za človekove pravice ne bi imelo verjetnega izgleda za uspeh, ker niso izpolnjeni pogoji za začetek postopka pred tem sodiščem.

Tožnikove navedbe o tem, da mu tožena stranka odklanja nudenje brezplačne pravne pomoči, s katero bi posamezne zadeve popravil, da bi bile razumne in da bi uporabil vsa razpoložljiva pravna sredstva, so za ta postopek brezpredmetne, saj je v tem postopku bistveno le vprašanje, ali je tožnik izčrpal vsa notranja pravna sredstva. Sodišče se ni opredeljevalo do tožnikovih navedb o tem, da odločitve upravnega sodišča niso pravilne, ker naj ne bi temeljile na zakoniti pravni podlagi in naj bi kršile ustavo in Evropsko konvencijo o človekovih pravicah, ker so te navedbe nekonkretizirane. Sama prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči v tem upravnem sporu pa je stvar posebnega postopka in je bilo o tej prošnji tudi že odločeno z odločbo opr. št. Bpp 99/2010-2 z dne 19. 7. 2010. S to odločbo je bila prošnja tožnika zavrnjena. Glede tožnikove prošnje za pojasnilo, katera pravna sredstva niso bila uporabljena, sodišče ugotavlja, da je iz upravnega spisa razvidno, da je pri vseh sklepih ustavnega sodišča, s katerimi je bila ustavna pritožba zavržena, iz obrazložitev sklepov v zadostni meri razvidno, za katera pravna sredstva gre. V teh obrazložitvah se namreč glede razlogov za takšno odločitev ustavno sodišče sklicuje na svoj sklep št. Up-2394/07 z dne 18. 12. 2007 in tudi navaja številko Uradnega lista RS, kjer je bil objavljen (Uradni list RS št. 122/07).

Glede na vse navedeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna, zato je na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo. Sodišče ni posebej odločalo o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, ker je tožnik po 10. členu Zakona o sodnih taksah (Uradni list RS št. 37/08) v tem postopku oproščen plačila sodnih taks, torej je plačila taks oproščen že na podlagi samega zakona.