Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

UPRS Sodba II U 47/2020-34

ECLI:SI:UPRS:2020:II.U.47.2020.34 Upravni oddelek

pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja nadzorstvena pritožba upravni spor
Upravno sodišče
7. oktober 2020
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Ker v obravnavani zadevi predstavlja izpodbijani akt sklep o zavrženju nadzorstvene pritožbe iz drugega odstavka 6. člena ZVPSBNO, glede katerega je Vrhovno sodišče RS zavzelo stališče, da je tak sklep dokončen, saj pritožba skladno z drugim odstavkom 6. člena ZVPSBNO ni dopustna, gre pa za akt, ki posega v pritožnikov pravni položaj, saj stranka zoper njega ne more vložiti rokovnega predloga in je zato dopustno sodno varstvo v upravnem sporu po 5. členu ZUS-1, je sodišče v postopku o tožbi odločalo po vsebini.

Izpodbijana odločba zgolj povzema zakonsko besedilo 5. alineje drugega odstavka 5. člena ZVPSBNO in na podlagi neizpolnjevanja tega pogoja izpelje procesno odločitev o zavrženju nadzorstvene pritožbe, ob tem pa obrazloži, da nadzorstvena pritožba v že zaključenih postopkih ni mogoča. Tožena stranka je tako svojo procesno odločitev utemeljevala z razlogi, ki kažejo na vsebinsko reševanje zadeve. Razlogi v sklepu so zato sami s seboj v nasprotju, v posledici česar se odločbe ne da preizkusiti.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Izpodbijani sklep predsednika Okrajnega sodišča na Ptuju, št. SuNp 9/2018 z dne 27. 6. 2018 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki 15,00 EUR stroškov postopka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od prvega dne po preteku 15-dnevnega roka za izpolnitev obveznosti do plačila, vse v 15-ih dneh pod izvršbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom, št. SuNp 9/2018 z dne 27. 6. 2018 je predsednik Okrajnega sodišča na Ptuju zavrgel nadzorstveno pritožbo tožnika z dne 13. 6. 2018 v prekrškovni zadevi tega sodišča, opr. št. Pr 209/2013. Iz obrazložitve izhaja, da je bila zadeva opr. št. Pr 209/2013 pravnomočno končana dne 18. 5. 2015, vlagatelj oz. tožnik pa je dne 15. 11. 2017 vložil predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti, pri čemer nadzorstvena pritožba ni mogoča v postopkih, ki so že zaključeni. Sodišče se pri tem sklicuje na drugi odstavek 6. člena Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (v nadaljevanju ZVPSBNO), po katerem sodišče s sklepom zavrže nadzorstveno pritožbo, če nadzorstvena pritožba ne vsebuje obveznih sestavin iz drugega odstavka 5. člena tega zakona, med katerimi je v 5. alineji določena navedba okoliščin ali drugih podatkov, ki izkazujejo, da sodišče nepotrebno odlaša z odločanjem.

2. Zoper izpodbijano odločbo je tožeča stranka vložila tožbo zaradi napačne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Tožnik navaja, da je bila nadzorstvena pritožba vložena na verodostojnem obrazcu, ki ga je pridobil na sodišču v zvezi z vloženim predlogom za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti odločbe o prekršku št. Pr 209/2013. Predlog je bil vložen dne 15. 11. 2017 v zvezi s poslano faks pritožbo z dne 23. 4. 2015 iz Republike Češke, pri čemer sodišče v napadenem sklepu glede navedene pritožbe ni reklo nič. Zaradi tega odločba o prekršku št. Pr 209/2013 tudi ni mogla postati pravnomočna dne 18. 5. 2015. Nadalje pojasnjuje, da je pod točko 5 nadzorstvene pritožbe obkrožil pritožbo in na koncu stavka dodal + predlog, tako da nesporno in nedvomno izhaja, da je vložil nadzorstveno pritožbo v zvezi z nerešeno pritožbo, poslano po faksu z dne 23. 4. 2015 in predlogom za razveljavitev pravnomočnosti odločbe o prekršku. Med drugim je v točki 7 nadzorstvene pritožbe tudi obrazložil okoliščine, ki nedvomno izkazujejo, da sodišče nepotrebno odlaša z odločanjem s citiranim predlogom in faks pritožbo, o kateri še do danes ni bilo odločeno. Celoten prekrškovni postopek teče od 25. 6. 2013, torej 13 dni manj kot 5 let. Pravilno in v celoti je izpolnil obrazec sodišča (nadzorstvena pritožba) in ga po vseh točkah jasno obrazložil, zato je odločitev sodišča o zavrženju nadzorstvene pritožbe napačna, saj bi jo moralo le-to vsebinsko rešiti. Tako je tožena stranka izpodbijani sklep izdala v nasprotju s postopkovnimi pravili, določenimi v ZVPSBNO in Zakonom o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). V skladu z Zakonom o sodiščih (v nadaljevanju ZS) odločanje o nadzorstveni pritožbi namreč sodi med zadeve sodne uprave, zaradi česar je v skladu s tretjim odstavkom 60. člena ZS treba odločiti o pravici, obveznosti in pravni koristi osebe. Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi, in da samo odloči o zadevi.

3. V nadaljnjih pripravljalnih vlogah z dne 15. 10. 2019, 24. 4. 2019 in 6. 3. 2020 je tožnik dodatno obrazložil svoja pravna in dejanska naziranja. V vlogi z dne 15. 10. 2019 je še izpostavil, da bi mu morala tožena stranka najprej vročiti poročilo razpravljajoče sodnice z dne 13. 6. 2018, v vlogi z dne 24. 4. 2019 pa je dodatno pojasnil, da je od predsednika Višjega sodišča v Mariboru prejel podatek, da je bila njegova pritožba, poslana po faksu s Češke z dne 23. 4. 2015, evidentirana na sodišču pod št. VS 003643025, in da je bilo odločeno tudi o njegovem rokovnem predlogu.

4. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa sodišču posredovala upravni spis.

5. V obravnavani zadevi je sodišče že enkrat odločilo s sklepom opr. št. II U 272/2018 z dne 15. 9. 219, s katerim je tožbo zavrglo. Navedeni sklep je bil na podlagi pritožbe tožeče stranke s sklepom Vrhovnega sodišča RS opr. št. I Up 135/2019 z dne 19. 2. 2020 razveljavljen, zadeva pa vrnjena tukajšnjemu sodišču v nov postopek.

6. Tožba je utemeljena.

7. Iz upravnega spisa izhaja, da je tožnik po prejemu izpodbijanega sklepa o zavrženju njegove nadzorstvene pritožbe vložil tudi rokovni predlog, ki ga je predsednik Višjega sodišča v Mariboru s sklepom št. RoP 13/2018 z dne 30. 8. 2018 zavrnil. Tako nadzorstvena pritožba, kot tudi rokovni predlog sta namenjena varovanju pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. ZVPSBNO ureja odločanje predsednika neposredno višjega sodišča (prvi odstavek 9. člena) o vloženem rokovnem predlogu le, če predsednik okrajnega, okrožnega ali drugega sodišča prve stopnje zavrne nadzorstveno pritožbo (prvi odstavek 8. člena ZVPSBNO), ne pa tudi v primeru zavrženja le-te iz drugega odstavka 6. člena ZVPSBNO. Ker v obravnavani zadevi predstavlja izpodbijani akt prav tak sklep o zavrženju nadzorstvene pritožbe iz drugega odstavka 6. člena ZVPSBNO, glede katerega je Vrhovno sodišče RS zavzelo stališče, da je tak sklep dokončen, saj pritožba skladno z drugim odstavkom 6. člena ZVPSBNO ni dopustna, gre pa za akt, ki posega v pritožnikov pravni položaj, saj stranka zoper njega ne more vložiti rokovnega predloga in je zato dopustno sodno varstvo v upravnem sporu po 5. členu ZUS-1,1 je sodišče v novem postopku o tožbi vsebinsko odločalo.

8. Utemeljena so tožbena zatrjevanja, da so razlogi izpodbijane odločbe, da tožnik v nadzorstveni pritožbi ni navedel vseh sestavin, kot jih za vsebinsko obravnavo le-te zahteva ZVPSBNO, nepravilni. ZVPSBNO v 5. alineji drugega odstavka 5. člena določa, da mora nadzorstvena pritožba za potrebe odločanja o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja vsebovati poleg ostalih, tudi navedbo okoliščin ali drugih podatkov v zvezi z zadevo, ki izkazujejo, da sodišče nepotrebno odlaša z odločanjem. Iz podatkov upravnega spisa izhaja, da je tožnik v nadzorstveni pritožbi navedel, da se je zoper njega dne 25. 6. 2013 začel prekrškovni postopek, da je bil spoznan za odgovornega za prekršek, da je dne 23. 4. 2015 po faxu poslal pritožbo iz Republike Češke, dne 15. 11. 2017 pa je vložil predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti, o čemer še ni bilo odločeno in tako celoten postopek traja 13 dni manj kot 5 let. Tako se sodišče strinja s tožbenimi navedbami, da je tožnikova nadzorstvena pritožba imela vse bistvene sestavine iz 5. alineje drugega odstavka 5. člena ZVPSBNO.

9. Nosilna razloga, na katerih temelji izpodbijana odločitev predsednika Okrajnega sodišča na Ptuju sta bila, da nadzorstvena pritožba ni imela vseh potrebnih sestavin iz 5. alineje drugega odstavka 5. člena ZVPSBNO, in da nadzorstvena pritožba v že zaključenih postopkih ni mogoča. Ker izpodbijana odločba zgolj povzema zakonsko besedilo 5. alineje drugega odstavka 5. člena ZVPSBNO2 in na podlagi neizpolnjevanja tega pogoja izpelje procesno odločitev o zavrženju nadzorstvene pritožbe, ob tem pa obrazloži, da nadzorstvena pritožba v že zaključenih postopkih ni mogoča, kar kaže na to, da je tožena stranka svojo procesno odločitev utemeljevala z razlogi, ki kažejo na vsebinsko reševanje zadeve, sodišče ugotavlja, da so razlogi v sklepu sami s seboj v nasprotju, v posledici česar se odločbe ne da preizkusiti. Tako je podana absolutna bistvena kršitev pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP v zvezi s tretjim odstavkom 27. člena ZUS-1. 10. Po obrazloženem je sodišče v skladu s 3. točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1 izpodbijani sklep odpravilo in v skladu s tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1 zadevo vrnilo predsedniku Okrajnega sodišča v ponovni postopek, v katerem bo le-ta moral vsebinsko obravnavati nadzorstveno pritožbo v zgoraj nakazani smeri, saj podatki spisa izkazujejo, da je tožnik navedel vse bistvene sestavine za njeno vsebinsko obravnavanje. Pri tem bo moral upoštevati tudi vsebino ZVPSBNO, saj slednji ne določa, da se lahko nadzorstvena pritožba vloži samo do pravnomočnosti zadeve. Stranke namreč lahko vlagajo tudi izredna pravna sredstva po pravnomočno končanih postopkih (npr. obnova postopka, revizija itd.).

11. O stroških postopka je sodišče odločilo v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 v zvezi s prvim odstavkom 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Tožeči stranki je prisodilo pavšalni znesek v višini 15,00 EUR, kar je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki.

1 Tako sklepa Vrhovnega sodišča RS X Ips 183/2013 z dne 29. 5. 2014 in I Up 135/2019 z dne 19. 2. 2020. 2 Samo povzemanje zakonskega besedila brez navajanja dejanskega stanja in razlogov, ki so vodili organ k sprejetju takšne odločitve, tako pozitivne kot negativne, ne zadostuje (tako sodba UpS opr. št. U 1421/2001 z dne 17. 6. 2003).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia