Jedro

Drugi nasprotni udeleženec zatrjuje, da je kot policist že dlje časa zaposlen na Policijski upravi Novo mesto in sodeluje kot udeleženec in priča v številnih kazenskih in prekrškovnih postopkih pri Okrožnem sodišču v Novem mestu in torej pogosto prihaja v stik s sodniki. Pristojnost naj bi se prenesla zaradi kadrovske zasedenosti in števila sodnikov na sodečem sodišču in njihovo specializacijo. Sodeče sodišče ga naj ne bi poslušalo in naj bi trmasto vztrajalo pri postavitvi izvedenca.

Po presoji Vrhovnega sodišča te okoliščine niso takšne, da bi narekovale prenos pristojnosti na drugo sodišče.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu, na nepravdnem oddelku, je v teku postopek II N 116/2020 zaradi izpodbijanja in ugotovitve očetovstva.

2. Drugi nasprotni udeleženec je vložil pritožbo zoper sklep II N 116/2020-32 z dne 7. 4. 2021 in hkrati predlagal, da se prenese krajevna pristojnost iz Okrožnega sodišča v Novem mestu na Okrožno sodišče v Ljubljani.

3. Višje sodišče v Ljubljani je zadevo po odstopu zadeve Okrožnega sodišča v Novem mestu posredovalo Vrhovnemu sodišču v odločanje o predlogu po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa o zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP).

6. Drugi tehtni razlogi so po ustaljeni sodni praksi tudi okoliščine, ki bi lahko okrnile že sam videz nepristranskosti sodišča. Drugi nasprotni udeleženec zatrjuje, da je kot policist že dlje časa zaposlen na Policijski upravi Novo mesto in sodeluje kot udeleženec in priča v številnih kazenskih in prekrškovnih postopkih pri Okrožnem sodišču v Novem mestu, zato pogosto prihaja v stik s sodniki. Po enem od narokov naj bi predlagatelj na hodniku sodišča grozil nasprotnemu udeležencu z grožnjo da »ga bo prefukal in da bo že videl«, zaradi česar naj bi bil drugi nasprotni udeleženec v skrbeh za svojo varnost na tem sodišču. Kot relevantno okoliščino navaja tudi, da naj bi se pristojnost prenesla zaradi kadrovske zasedenosti in števila sodnikov na sodečem sodišču in njihovo specializacijo. Sklicuje se na 23. člen Ustave, pravico do nepristranskega sojenja. Sodeče sodišče ga naj ne bi poslušalo in naj bi trmasto vztrajalo pri postavitvi izvedenca, ki bi odvzel DNA vzorec.

7. Po prepričanju Vrhovnega sodišča te okoliščine niso takšne, da bi narekovale prenos pristojnosti na drugo sodišče. Zgolj poklic stranke in njegovo pojavljanje na sodišču ni okoliščina, ki bi predstavljala kakršnokoli subjektivno vez med njo in sodiščem.1 Če bi takšnim okoliščinam pripisovali, da lahko okrnijo nepristranskost, bi sistem v določenem delu sploh ne mogel delovati. Kar naj bi drugemu nasprotnemu udeležencu na hodniku izrekel predlagatelj, s sodečim sodnikom ali sodiščem ni povezano. Kako naj bi kadrovska organizacija sodišča vplivala na sojenje, pa drugi nasprotni udeleženec niti ne pove. Zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.

8. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Enako Vrhovno sodišče v sklepu I R 119/2019 z dne 19. 9. 2019.