Jedro

Po vsebini pogodbe je šlo za namen posredovanja delovne sile v smislu 163. člena ZUTD. Po navedeni določbi je opravljanje dejavnosti zagotavljana dela delavcev uporabniku iz četrtega odstavka tega člena ZUTD vsako zagotavljanje dela delavcev s strani pravne ali fizične osebe, s katero ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, uporabniku, pri katerem delavec opravlja delo pod nadzorom in v skladu z navodili uporabnika ali pretežno uporablja sredstva za opravljanje dela, ki so del delovnega procesa uporabnika. Iz ugotovljenega dejanskega stanja nedvomno izhaja, da so napoteni delavci, ki so bili na gradbiščih C. d.d., opravljali dela po navodilih in pod nadzorom uporabnika-naročnika oziroma njihovih gradbenih delovodij. Izkazano je tudi, da uporabljajo izključno sredstva za opravljanje dela, ki so v lasti naročnika. Ta ugotovitev je podkrepljena z dokumentacijo, ki se nahaja v upravnih spisih.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Inšpektorat Republike Slovenije za delo, Območna enota Maribor (v nadaljevanju: organ prve stopnje), v zvezi z ugotovljenimi nepravilnostmi pri izvedenem inšpekcijskem nadzoru pri delodajalcih A. d.o.o. in B. d.o.o., določil, da je tožnik - delodajalec dolžan na način in v rokih, določenih z izpodbijano odločbo, zagotoviti izvajanje zakonov, drugih predpisov in kolektivnih pogodb s področja delovnih razmerij tako: da zagotavlja delo delavcev drugemu uporabniku dejavnosti le z delavci, s katerimi sklepa pogodbe o zaposlitvi z namenom, da bi delavce napotil k uporabniku, pri katerem ti začasno delajo pod nadzorom in v skladu z navodili uporabnika in tako zagotovi spoštovanje določb 163. člena Zakona o urejanju trga dela (v nadaljevanju: ZUTD). Rok izvršitve: takoj po prejemu pisnega odpravka odločbe in upoštevati stalno. Delodajalec mora o izvršitvi odločbe poročati najkasneje v roku 8 dni po vročitvi odločbe. Pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve. Stroški postopka niso nastali.

Iz obrazložitve izhaja, da je inšpektor za delo 28. 10. 2013 na gradbišču „ Poslovna cona Destrnik“ gradbenega izvajalca C. d.d. (v danem primeru naročnik delodajalca B. d.o.o.) pri delodajalcu A. d.o.o. v skladu z 12. členom Zakona o inšpekciji dela (v nadaljevanju: ZID) opravil izredni inšpekcijski pregled. Izdan je zapisnik (14. člen ZID). Iz ugotovitev organa prve stopnje izhaja, da ima C. d.d. sklenjeno pogodbo o poslovnem sodelovanju z dne 14. 3. 2013 le z družbo B. d.o.o.. Iz vsebine pogodbe izhaja, da je njen namen zagotavljanje potrebnega števila delavcev s strani tožnika kot delodajalca uporabniku C. d.d. v smislu določbe 163. člena ZUTD. To izhaja tudi iz ugotovitev 28. 10. 2013 na zgoraj navedenem gradbišču glede organizacije dela tožnika kot delodajalca (kot se je kasneje izkazalo, je eden delavec zaposlen pri delodajalcu D. d.o.o. in drugi pri A. d.o.o.). Delovodja C. d.d. jih je razporejal in vodil na razna pomožna gradbena dela, ki jih je na gradbišču izvajal kot gradbeni izvajalec. Po ugotovitvah organa prve stopnje gre za obliko začasnega dela delavcev pod nadzorom in v skladu z navodili uporabnika – naročnika. Navedeno stanje je bilo potrjeno tudi s seznamom delavcev, napotenih s strani tožnika-delodajalca uporabniku C. d.d. (stanje na dan 18. 11. 2013). Pri preverjanju zaposlovanja navedenih delavcev se je ugotovilo, da so zaposleni pri treh različnih delodajalcih, to je tožnik, A. d.o.o. in E. d.o.o.. Ob dejstvu, da ima C. d.d. kot naročnik sklenjeno pogodbo izključno le s tožnikom, prvostopenjski organ ugotavlja, da slednji v okviru zgoraj navedene pogodbe na gradbišče k naročniku, in v danem primeru uporabniku delavcev, napotuje le enega delavca, zaposlenega pri sebi, druge delavce pa zaposlene pri drugih delodajalcih. Prvostopenjski organ se sklicuje na določbe 163. člena ZUTD, ki ga citira. Tožnik je kot delodajalec vpisan v Register domačih pravnih in fizičnih oseb za opravljanje dejavnosti zagotavljanja delavcev drugemu delodajalcu pod št. 177 ter ima odločbo pristojnega ministrstva. Na podlagi pogodbe o medsebojnem sodelovanju pa je napotil poleg (enega) svojega delavca, delavce, zaposlene pri drugih delodajalcih, česar 163. člen ZUTD ne opredeljuje, saj sme opravljati dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku tako, da drugemu uporabniku zagotavlja delo le pri njemu zaposlenih delavcev.

Pritožbeni organ se z odločitvijo strinja. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da je imel tožnik z naročnikom dejansko sklenjeno gradbeno pogodbo pa med drugim navaja, da glede na ugotovitve o naravi načina dela delavcev pri naročniku – delodajalcu C. d.d., to je opravljanje dela po navodilu in pod nadzorom delodajalca C. d.d. ter uporaba njegovih sredstev za delo, ni mogoče slediti tožnikovemu ugovoru, da je v konkretni zadevi šlo za izvedbo storitev s pogodbenimi partnerji, s katerim ima tožnik sklenjene kooperantske pogodbe.

Tožnik je vložil tožbo iz razloga zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnih predpisov ter kršitev določb postopka. Navaja, da so ugotovitve dejanskega stanja napačne, da je tožnik imel z naročnikom dejansko sklenjeno gradbeno pogodbo, s katero je prevzel obveznost izvajanja pomožnih gradbenih del na objektih naročnika. Za dela, za katere tožnik nima ustreznega strokovnega kadra, zagotavlja izvedbo storitev s svojimi pogodbenimi partnerji, s katerimi ima sklenjene kooperantske pogodbe. Teh prvostopenjski organ ni presojal, prav tako se do tega ni opredelil. Tožnik z naročnikom C. d.d. ni sklenil pogodbe, s katero bi se zavezal naročniku zagotavljati delavce. Napačna je ugotovitev, da gre za obliko začasnega dela delavcev pod nadzorom in v skladu z navodili uporabnika – naročnika. Toženi stranki očita, da bi morala razpisati ustno obravnavo in da mu ni bila dana možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembni za izdajo odločbe. Sodišču predlaga, da po opravljeni ustni obravnavi in izvedenih dokazih izpodbijano odločbo odpravi in toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka.

Tožena stranka je dostavila upravne spise, na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se z razlogi prvostopenjskega organa in tožene stranke strinja ter se v izogib ponavljanju nanje sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), glede tožbenih navedb pa sodišče dodaja: Okoliščina, ki jo želi tožnik dokazati, da ni šlo za opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku, v smislu prvega odstavka 163. člena ZUTD, v obravnavanem primeru ni izkazana. Sodišče se sklicuje na razloge, ki jih je v tej zvezi pojasnila tudi tožena stranka. Kolikor so tožbeni ugovori enaki pritožbenim, jih zato sodišče iz istih razlogov kot tožena stranka zavrača. Razlogovanje tožnika, da gre v obravnavanem primeru za dejansko sklenjeno gradbeno pogodbo, s katero je prevzel obveznost izvajanja pomožnih gradbenih del na objektih naročnika, v tem primeru družbe C. d.d., iz ugotovitev dejanskega stanja ne izhaja. Za takšno razlago sodišče ne vidi podlage v upravnih spisih, razlogi pa izhajajo tudi iz obrazložitve upravne odločbe prve stopnje. Prvostopenjski organ je pojasnil vse relevantne okoliščine v obravnavani zadevi, tako glede dejanskih okoliščin na strani tožnika, kakor tudi glede relevantnih okoliščin, ki izhajajo iz ugotovljenega dejanskega stanja. Prvostopenjski organ je glede na konkretne ugotovitve opravil po presoji sodišča tudi pravilno dokazno oceno glede vseh relevantnih okoliščin, ki vplivajo na odločitev. Dokazna ocena, ki jo je opravil glede vsebine pogodbo o poslovnem sodelovanju z naročnikom C. d.o.o., je po presoji sodišča pravilna in je podkrepljena tudi z drugimi konkretnimi dokazi (npr. dopis naročnika glede vsebine pogodbe z dne 30. 10. 2013).

Tudi po presoji sodišča je šlo po vsebini pogodbe za namenom posredovanja delovne sile v smislu 163. člena ZUTD. Po navedeni določbi je opravljanje dejavnosti zagotavljana dela delavcev uporabniku iz četrtega odstavka tega člena ZUTD (v nadaljnjem besedilu dejavnost) vsako zagotavljanje dela delavcev s strani pravne ali fizične osebe, s katero ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, uporabniku, pri katerem delavec opravlja delo pod nadzorom in v skladu z navodili uporabnika ali pretežno uporablja sredstva za opravljanje dela, ki so del delovnega procesa uporabnika. Iz ugotovljenega dejanskega stanja nedvomno izhaja, da so napoteni delavci, ki so bili na gradbiščih C. d.d., opravljali dela po navodilih in pod nadzorom uporabnika-naročnika oziroma njihovih gradbenih delovodij. Izkazano je tudi, da uporabljajo izključno sredstva za opravljanje dela, ki so v lasti naročnika. Ta ugotovitev je podkrepljena z dokumentacijo, ki se nahaja v upravnih spisih (seznam delavcev, ki so napoteni in ki jih je naročnik razporejal po svojih deloviščih).

V obravnavani zadevi sicer ni sporno, da je tožnik v smislu drugega odstavka 163. člena ZUTD delodajalec, ki zagotavlja delo delavcev uporabniku iz prvega odstavka 163. člena ZUTD, saj gre za pravno osebo, ki sklepa pogodbo o zaposlitvi z delavci zaradi zagotavljanja njihovega dela in uporabnika na način, določen v prvem odstavku tega člena ZUTD in pridobi dovoljenje za opravljanje dejavnosti iz 167. člena ZUTD ter je pri pristojnem ministrstvu vpisan v Register domačih pravnih oseb za opravljanje dejavnosti za zagotavljanja dela delavcev uporabniku (drugi odstavek 163. člena ZUTD) pod zap. št. 177. Iz dejanskega stanja, ki pa niti ni sporno, izhaja, da je tožnik samo enega delavca v smislu navedene določbe poslal uporabniku C. d.d., drugi delavci pa so zaposleni pri drugih delodajalcih.

Nima prav tožnik, ko meni, da gre za gradbeno pogodbo in ne za pogodbo o posredovanju, kot jo je opredelil organ prve stopnje. Takšna trditev je v nasprotju z listinskimi dokazi v upravnem spisu in tudi v nasprotju z izjavo uporabnika C. d.d. in njegovega odgovora (elektronski dopis z dne 30. 10. 2013). Iz slednjega izhaja, da je bila pogodba o poslovnem sodelovanju sklenjena med C. d.d. in tožnikom z namenom posredovanja delovne sile. Zato tožnikove navede v tej smeri niso izkazane in jih sodišče zavrača, saj iz ugotovitev dejanskega stanja izhaja, da ne gre za to situacijo, kot želi prikazati tožnik. V zadevi tudi po presoji sodišča ne gre za klasična kooperantske pogodbe oziroma podizvajalska dela v gradbeništvu s kooperanti, kot navaja tožnik. V obravnavanem primeru ni izkazano, da bi tožnik kot podizvajalec oziroma kooperant prevzel konkretno določena dela na gradbišču in jih sam vodil in nadziral. Iz dejanskega stanja izhaja, tako kot poudarja tudi tožena stranka, da so napoteni delavci na gradbišču dejansko opravljali dela po navodilih in pod nadzorom uporabnika-naročnika C. d.d. in tudi uporabljali sredstva, ki so v lasti naročnika.

V obravnavanem primeru tudi ne gre za kršitev pravil postopka, kot meni tožnik. O opravljenem inšpekcijskem nadzorstvu je inšpektor na podlagi 14. člena ZID sestavil zapisnik 19. 11. 2013 z vsebino, kot je določena v tem členu. Zapisnik se po drugem odstavku 14. člena ZID vroči delodajalcu, pri katerem je bil opravljen inšpekcijski nadzor. Iz upravnih spisov je razvidno, da je bil tožnik seznanjen z zapisnikom, zato tožeča stranka nima prav, ko navaja, da ni imela možnosti se seznaniti z vsemi relevantnimi okoliščinami in da bi morala biti opravljena ustna obravnava. Inšpekcijski nadzor je bil opravljen po 12. členu ZID, pri katerem ima inšpektor pravico pregledati sredstva za delo, delovne prostore, delovno silo, delovišča, poslovne knjige, pogodbe, listine in druge dokumente delodajalca in ugotoviti istovetnost oseb, ki pri delodajalcu opravljajo delo ter opravljati druga dejanja, če je to določeno v zakonu. Delodajalec oz. njegova odgovorna oseba pa mora inšpektorju zagotoviti nemoteno opravljanje inšpekcijskega nadzorstva. Tožnik je po povedanem v postopku inšpekcijskega nadzora sodeloval in bil seznanjen z vsemi ugotovitvami. Izpodbijana odločba je bila izdana na podlagi 15. člena ZID, ki je veljal v relevantnem obdobju, po katerem ima inšpektor pravico in dolžnost po opravljenem inšpekcijskem nadzorstvu z odločbo delodajalcu odrediti, da z dejanjem, opustitvijo dejanja oz. z aktom, v roku, ki ga določi inšpektor, zagotovi izvajanje zakonov, drugih predpisov, kolektivnih pogodb ter splošnih aktov iz svoje pristojnosti.

Očitek tožnika, da organ prve stopnje ni presojal predložene gradbene pogodbe, ter da je prezrl navedbe predstavnika tožnika oz., se do teh dokazov ni opredelil, ne drži na način, kot to želi prikazati tožnik. Prvostopenjski organ je opravil dokazno oceno pogodbe o poslovnem sodelovanju tožnika z družbo C. d.d.. Ob tem se res ni izrecno opredelil do tožnikovih pripomb v zapisniku, kjer je navedeno „da so bili prepričani, da gre za gradbeno pogodbo“, vendar pa je to pomanjkljivost popravila tožena stranka, ki je podrobno pojasnila razloge, zakaj ocenjuje, da ne gre za gradbeno pogodbo. Tožena stranka se je opredelila tudi do vseh pritožbenih navedb. Zato sodišče ne vidi kršitev pravil postopka, zaradi katerih bi bilo treba izpodbijano odločbo odpraviti.

Ker je po povedanem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožba pa neutemeljena, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

Sodišče je odločalo brez glavne obravnave na podlagi 2. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, ker relevantne okoliščine v zadevi niso sporne.

Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.