Jedro

Vrhovno sodišče ugotavlja, da je v tožbi zatrjevana solidarna odgovornost le dveh etažnih lastnikov v stavbi ... 5575 82 - druge in tretje toženke za tožnici nastalo škodo na nepremičnini ...-3850/1. Tudi iz samega tožbenega zahtevka je jasno razvidno, da tožena stranka ni Republika Slovenija, temveč razen omenjenih toženk še prva toženka - zavarovalnica, pri kateri imata navedeni toženi stranki zavarovano civilno odgovornost za škodo, povzročeno drugim. Razen tega Okrajno sodišče v Domžalah ni niti etažni lastnik navedene nepremičnine temveč zgolj uporabnik dela poslovnih prostorov v stavbi. Ker torej Republika Slovenija oziroma Okrajno sodišče v Domžalah nista v tožbi navedena kot subjekta, ki bi lahko bila odškodninsko odgovorna tožeči stranki oziroma bi ji povzročila škodo, Vrhovno sodišče ugotavlja, da ni prizadet videz objektivne nepristranskosti sojenja, tako v razmerju do strank tega postopka kot tudi v javnosti. Niso torej podane okoliščine, da bi se lahko, upoštevaje kriterij razumnega opazovalca, ustvarjal videz, da vsi sodniki tega sodišča ne morejo odločati po svoji vesti in nepristransko.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Pred Okrajnim sodiščem v Domžalah teče pravdni postopek v zadevi tožeče stranke proti toženim strankam zaradi plačila odškodnine.

2.Okrajno sodišče v Domžalah, ki je krajevno pristojno za odločanje v tej zadevi na podlagi 52. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), predlaga delegacijo pristojnosti na podlagi 67. člena ZPP. Navaja, da se je ob študiju spisa izkazalo, da je nepremičnina ... 3850/1, k. o. ..., na kateri je prišlo do škodnega dogodka, skupni del v solasti vsakokratnega lastnika posameznega dela ... 5575 82. Zemljiškoknjižni lastnik tega dela je Republika Slovenija, dejansko pa gre za poslovne prostore Okrajnega sodišča v Domžalah. Ker se v tožbi zatrjuje solidarna odgovornost vseh etažnih lastnikov za škodo, ki nastane tretjim v zvezi z nepremičnino ...-3850/1, torej tudi vsakokratnega lastnika dela ...-5575-82, Okrajno sodišče v Domžalah pa je dejanski uporabnik posameznega dela te nepremičnine, katerega skupni del je nepremičnina ...-3850/1, kjer naj bi obravnavani škodni dogodek nastal, bi bil po oceni Okrajnega sodišča v Domžalah v primeru sojenja tega sodišča brez dvoma prizadet videz nepristranskosti sojenja, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in nepristranskosti sodišča kot nosilca sodne veje oblasti. Zato sodišče meni, da skladno s sodno prakso konkretna okoliščina pomeni drug tehten razlog, ki utemeljuje delegacijo na podlagi 67. člena ZPP. Predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije v tej zadevi določi drugo stvarno pristojno sodišče.

3.Predlog ni utemeljen.

4.Po določbi 67. člena ZPP lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Med druge tehtne razloge sodi tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sojenja, ki se izraža v percepciji javnosti o neodvisnosti sodišča. Ta videz bi bil lahko prizadet v primeru obstoja okoliščin, zaradi katerih bi se lahko v javnosti upoštevaje kriterij razumnega opazovalca ustvaril vtis, da vsi sodniki pristojnega sodišča ne bi mogli odločati po svoji vesti.

5.Vrhovno sodišče ugotavlja, da je v tožbi zatrjevana solidarna odgovornost le dveh etažnih lastnikov v stavbi ... 5575 82 - druge in tretje toženke za tožnici nastalo škodo na nepremičnini ...-3850/1. Tudi iz samega tožbenega zahtevka je jasno razvidno, da tožena stranka ni Republika Slovenija, temveč razen omenjenih toženk še prva toženka - zavarovalnica, pri kateri imata navedeni toženi stranki zavarovano civilno odgovornost za škodo, povzročeno drugim. Razen tega Okrajno sodišče v Domžalah ni niti etažni lastnik navedene nepremičnine temveč zgolj uporabnik dela poslovnih prostorov v stavbi. Ker torej Republika Slovenija oziroma Okrajno sodišče v Domžalah nista v tožbi navedena kot subjekta, ki bi lahko bila odškodninsko odgovorna tožeči stranki oziroma bi ji povzročila škodo, Vrhovno sodišče ugotavlja, da ni prizadet videz objektivne nepristranskosti sojenja, tako v razmerju do strank tega postopka kot tudi v javnosti. Niso torej podane okoliščine, da bi se lahko, upoštevaje kriterij razumnega opazovalca, ustvarjal videz, da vsi sodniki tega sodišča ne morejo odločati po svoji vesti in nepristransko.

6.Vrhovno sodišče je ob povedanem predlog sodišča zavrnilo.

---.---

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 67

Pridruženi dokumenti:*

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.