Jedro

Odločitev o veljavnosti prepovedi od pravnomočnosti sklepa je v nasprotju z določili ZPND, saj bi pomenila nedopustno podaljšanje trajanja ukrepov, ki so po ZPND časovno omejeni.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sklep v 2. točki tako spremeni, da glasi: „2. Prepoved iz 1. točke tega sklepa velja 6 mesecev.“ V ostalem se pritožba zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Nasprotni udeleženec sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v korist predlagateljice prepovedalo nasprotnemu udeležencu vstopiti v stanovanjsko hišo na naslovu S. 13, Ž. ter mu prepovedalo vstopanje in zadrževanje na parc. št. 99 k.o. Ž. in v oddaljenosti do 100 m od parcelne meje parc. št. 99 k.o. Ž.. Sklenilo je, da prepoved iz 1. točke sklepa velja 6 mesecev od pravnomočnosti tega sklepa ter da pritožba zoper sklep ne zadrži izvršitve sklepa. Nasprotnemu udeležencu je naložilo, da je dolžan predlagateljici plačati njene stroške postopka v znesku 674,76 EUR v roku 15 dni od vročitve sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude do prenehanja obveznosti.

Nasprotni udeleženec se pritožuje zoper sklep iz vseh pritožbenih razlogov, opredeljenih v 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Meni, da sodišče ni korektno ugotovilo dejanskih okoliščin in je nekritično verjelo vsem dokazilom predlagateljice, ob tem pa popolnoma prezrlo navedbe nasprotnega udeleženca. Povsem jasno je, da je predlagateljica predlagala ta postopek samo zato, da bi nasprotnemu udeležencu preprečila uživanje stanovanjske hiše, ki jo imata stranki v solastnini. Sodišče bi moralo tako namero predlagateljice prepoznati, saj dejansko ni predložila nobenega dokaza, ki bi potrjeval njeno ogroženost s strani nasprotnega udeleženca. Sodišče bi lahko navedbe strank preverilo z zaslišanjem predlaganih nevtralnih prič, ki bi nepristransko vedele povedati glede odnosov med strankama in domnevnih grožnjah nasprotnega udeleženca, vendar je ta dokaz zavrnilo, saj bi očitno ta zaslišanja onemogočila, da bi sodišče ugodilo predlogu predlagateljice. Predlagateljica sploh ni dokazala, da bi bila žrtev nasprotnega udeleženca, medtem ko bi ta dejansko lahko dokazal, da je prav predlagateljica tista, ki izvaja nasilje nad njim. Sodišče je napačno oblikovalo izrek sklepa v 2. točki, kjer je odločilo, da prepoved velja 6 mesecev od pravnomočnosti sklepa. Glede na to, da v skladu z zakonom pritožba ne zadrži izvršitve sklepa, bi sodišče kvečjemu lahko odločilo, da prepoved velja 6 mesecev od izdaje ali vročitve sklepa, saj v primeru pritožbe za nasprotnega udeleženca velja, da ne sme dostopati do svoje nepremičnine tudi ves čas trajanja pritožbenega postopka in nato še 6 mesecev v primeru, da bi sklep postal pravnomočen. Glede na to, da je zakonodajalec odredil 6 mesecev kot najdaljši rok trajanja tega ukrepa, je 2. točka izreka v nasprotju z zakonom.

Pritožba je delno utemeljena.

Zakon o preprečevanju nasilja v družini (Ur. l. RS, št. 16/2008, v nadaljevanju ZPND) v 5. točki 19. člena določa, da pritožba zoper ukrep, ki ga izreče sodišče, ne zadrži izvršitve ukrepa. Hkrati v 4. točki istega člena določa, da sodišče časovno omeji trajanje ukrepov iz 1. odstavka istega člena na največ 6 mesecev. Žrtev lahko predlaga podaljšanje ukrepa še za največ 6 mesecev. Z obravnavanim sklepom je sodišče prve stopnje nasprotnemu udeležencu izreklo ukrep prepovedi vstopa v stanovanjsko hišo, v kateri biva predlagateljica ter zadrževanje v določeni bližini stanovanjske hiše, torej ukrep po 1. in 2. alineji 1. točke 19. člena ZPND, pri čemer je sklenilo, da prepoved velja 6 mesecev od pravnomočnosti sklepa. To pomeni, da pritožba zoper sklep o določitvi ukrepa po ZPND sicer preprečuje, da bi sklep postal pravnomočen, vendar nima suspenzivnega učinka, izvrši se že takoj in ne šele po pravnomočnosti sklepa. Pritožba zato pravilno opozarja, da je odločitev o veljavnosti prepovedi od pravnomočnosti sklepa v nasprotju z določili ZPND, saj bi takšna odločitev pomenila nedopustno podaljšanje trajanja ukrepov, ki so glede na določbo 4. točke 19. člena ZPND časovno omejeni. Pritožbeno sodišče je zato v tem delu ugodilo pritožbi in sklep spremenilo tako, kot je razvidno iz izreka te odločbe na podlagi 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP). V ostalem pa je pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo na podlagi 2. točke 365. člena ZPP.

Pritožnik izrecno uveljavlja tudi pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter kršitve ustavnih pravic, pri čemer se v okviru teh razlogov predvsem sklicuje na neenakopravno obravnavanje strank v postopku. Pritožbeno sodišče pa takšnih kršitev ni ugotovilo, niti drugih, na katere mora paziti po uradni dolžnosti. V ostalem delu pa se pritožba predvsem ne strinja z dokazno oceno sodišča prve stopnje glede posameznih ravnanj udeležencev ter opredelitve, da je predlagateljico šteti kot žrtev nasilja v družini po določbah ZPND. Pritožnik namreč trdi, da je predlagateljica le zlorabila določbe ZPND za dosego svojih ciljev v zvezi s skupnim premoženjem ter da ni dokazala nobenega od pogojev, ki jih ta zakon določa za izrek ukrepov, pri čemer naj bi bila predlagateljica tista, ki izvaja nasilje nad pritožnikom. Pritožbeno sodišče pa v celoti soglaša z ugotovitvami sklepa tako glede obstoja, kot tudi obsega takšnih ravnanj nasprotnega udeleženca, ki pri predlagateljici povzročajo strah, ponižanje in občutek ogroženosti. Takšna pritožnikova dejanja je mogoče opredeliti kot nasilje v družini glede na določbo 3. člena ZPND. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo izvedene dokaze in odločitev oprlo na izpovedi udeležencev ter priče T.M., pravilno je ocenilo tudi številne listinske dokaze v spisu. Utemeljeno je zavrnilo ostale dokazne predloge, saj glede na specifičnost in občutljivost zadeve že izvedeni dokazi zadostujejo za pravilnost odločitve.

Delna ugoditev pritožbi in sprememba sklepa ne vpliva na odločitev o stroških postopka. Tudi pritožbene stroške mora kriti nasprotni udeleženec sam glede na določbo 165. člena v zvezi s 3. odstavkom 154. člena ZPP ter v zvezi z določbo 37. člena ZNP.