Jedro

Če delodajalec ni sprejel pravilnika o disciplinski odgovornosti, ki je podlaga za izrek disciplinskih ukrepov delavcem, je delodajalec nezakonito vodil disciplinski postopek in so v takšnem postopku izrečeni ukrepi nezakoniti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo odločbo disciplinske komisije tožene stranke z dne 12.7.2002 in sklep komisije za pritožbe tožene stranke z dne 29.8.2002, na podlagi katerih je tožnici prenehalo delovno razmerje in toženi stranki naložilo, da je dolžna pozvati tožnico nazaj na delo, ji priznati vse pravice iz delovnega razmerja, vpisati delovno dobo v delovno knjigo, plačati vse zaostale prispevke in davke iz delovnega razmerja ter ji izplačati vsa zaostala neto nadomestila plač za čas od prenehanja delovnega razmerja dalje, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dospelosti vsakomesečnega izplačila neto nadomestila plače do plačila, vse v 8 dneh pod izvršbo. Sodišče je tudi odločilo, da je tožena stranka dolžna tožnici povrniti stroške postopka v znesku 98.612,00 SIT, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 20.3.2003 dalje do plačila, v 8 dneh pod izvršbo.

Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožena stranka iz pritožbenih razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da direktorica toženke na sindikat ni mogla nasloviti zahteve za oceno pravilnika o delovnih razmerjih, saj sindikat pri toženki ni bil organiziran. Pač pa je v postopku sprejemanja pravilnika o delovnih razmerjih pri družbi V. d.d. mnenje podal predsednik sindikata pri tej družbi D. M.. Tožena stranka v pritožbi tudi poudarja, da delavci niso ugovarjali uporabi omenjenega pravilnika, ko je šlo za dopuste in njihove pravice, nasprotujejo pa njegovi uporabi, ko gre za njihove dolžnosti. Sicer pa opozarja, da sta toženka in družba V. d.d. na isti lokaciji in v isti stavbi, delavci pa imajo tudi skupne sanitarije in garderobe. Delavci obeh družb so namreč tako povezani, da zanje morajo veljati enaki akti. Zaradi tega je mnenja, da bi moralo sodišče prve stopnje tudi z zaslišanjem prič in ne le z listinskimi dokazi ugotavljati, ali je bil pravilnik o delovnih razmerjih objavljen. Sedanja predsednica sindikata, ki naj bi pokazala interes za izid te pravde, pa ne more dajati izjav o tem, kako je bilo z objavo pravilnika na oglasni deski.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je ob preizkusu izpodbijane sodbe v mejah pritožbenih razlogov ugotovilo, da nobeden izmed teh razlogov ni podan. Sodišče prve stopnje je dejansko stanje popolno ugotovilo, pravilno presodilo odločilna dejstva in odločilo ob pravilni uporabi materialnega prava. Pritožbeno sodišče tudi ugotavlja, da pritožbene navedbe tožene stranke niso bistvene, saj se ne nanašajo na pravno odločilna dejstva, zato ne morejo vplivati na drugačno pravno presojo odločitve sodišča. Pritožbeno sodišče se zato v celoti strinja s pravnimi zaključki sodišča prve stopnje in ustrezno razlago odločitve, ki je ne ponavlja.

Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih in ocenjenih dokazov pravilno zaključilo, da so tako disciplinski postopek zoper tožnico kot tudi izpodbijana odločba in sklep disciplinskih organov tožene stranke nezakoniti. Pravna podlaga za tak zaključek je dejanska ugotovitev sodišča prve stopnje in kar izhaja tudi iz izvedenih listinskih dokazov, da tožena stranka ni izkazala, da bi sprejela pravilnik o delovnih razmerjih, disciplinski in odškodninski odgovornosti, ki je podlaga za izrek disciplinskih ukrepov delavcem. Na podlagi neobjavljenega pravilnika pa ni mogoče zakonito voditi disciplinskega postopka in so v takšnem postopku izrečeni ukrepi nezakoniti. Tožena stranka je sicer predložila sklep direktorice o sprejemu pravilnika, v katerem je zapisano, da se pravilnik objavi na oglasni deski in da stopi v veljavo 8 dan po objavi. Med strankama sicer ni sporno, da je bil objavljen omenjeni pravilnik družbe V. d.d. z dne 29.3.2001. Vendar za ugotovitev veljavnosti pravilnika tožene stranke ne zadošča že objava pravilnika druge družbe, saj bi morala to storiti tudi tožena stranka. Tožena stranka pa ni izkazala, da bi tudi sama objavila omenjeni pravilnik.

Upoštevaje navedeno in ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da tožena stranka nima veljavno sprejetega pravilnika o delovnih razmerjih, disciplinski in odškodninski odgovornosti, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je bilo v disciplinskem postopku zoper tožnico kršeno materialnopravno načelo zakonitosti, saj velja načelo, da nihče ne more biti spoznan za odgovornega za kršitev delovnih obveznosti, ki kot takšna ni opredeljena v panožni kolektivni pogodbi ali splošnem aktu delodajalca, še predno je bilo dejanje storjeno. Zaradi tega je potrebno ugotoviti, da tožnici zaradi neobjavljenega pravilnika o disciplinski in odškodninski odgovornosti delavcev tožene stranke tudi ni moglo zakonito prenehati delovno razmerje. V posledici tako ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je zahtevku tožnice na razveljavitev izpodbijanih odločb disciplinskih organov tožene stranke in njenemu nadaljnjemu zahtevku za reintegracijo, utemeljeno ugodilo.

Zaradi vsega navedenega in ker pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa ne razlogi, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, Ur.l. RS št. 26/99, 96/2002) je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.