Jedro

Z določbo 1. odstavka 47. člena ZLS je zakonodajalec opredelil taksativno določen krog vlagateljev pobude volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma: takšno pobudo namreč lahko vložijo izključno posebej kvalificirani vlagatelji. Tožeča stranka ne izkazuje aktivne legitimacije za sprožitev upravnega spora, saj v tožbi ne zatrjuje in ne izkazuje, da bi tožbo, tako kot pred tem predmetno pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma vložil katerikoli izmed kvalificiranih predlagateljev iz 1. odstavka 47. člena ZLS.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

V tožbi, vloženi po uvodoma imenovani odvetnici, tožeča stranka - SKUPINA VOLIVCEV OBČINE A. navaja, da tožečo stranko zastopa B.B. iz Trzina, vendar tožbi prilaga zgolj njegovo lastnoročno podpisano pooblastilo imenovani odvetnici (tožbena priloga A1), ne da bi kakorkoli pojasnila relevantne dejanske okoliščine v zvezi z izkazovanjem aktivne legitimacije tožeče stranke - SKUPINE VOLIVCEV OBČINE A. za vložitev tožbe v upravnem sporu zoper izpodbijani akt – Obvestilo o nedopustnosti pobude volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o potrditvi Sklepa o prilagoditvi cen komunalnih storitev z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja (v nadaljevanju: zadevni Sklep, št. 22-1/2013, sprejet na 22. redni seji dne 24. 4. 2013 Občinskega sveta Občine A.), s katerim je župan Občine A. ob sklicevanju na 4. in 5. odstavek 61. člena Statuta Občine Trzin (Uradni vestnik OT, št. 2/06 – uradno prečiščeno besedilo, 8/06 – v nadaljevanju Statut) obvestil naslovnico - SKUPINO VOLIVCEV A., da je njena pobuda za razpis referenduma z referendumskimi vprašanji: „Ali ste za to, da se potrdi sklep o prilagoditvi cen komunalnih storitev z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja št. 22-1/2013, ki ga je Občinski svet Občine A. sprejel na seji dne 24. 4. 2013 in bil objavljen v Uradnem vestniku Občine Trzin z dne 30. 4. 2013?“ nedopustna, saj je v nasprotju s 1. odstavkom 46. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS) in 1. odstavkom 58. člena Statuta, ki ima enako vsebino, ker zadevni Sklep ni splošni akt, ampak gre za posamični akt in akt poslovanja ustanovitelja javnega podjetja za izvajanje gospodarske javne službe v smislu 26. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (ZGJS), zato zoper tak sklep referendum ni dovoljen (prim. odl. US RS št. U-I-88/10 z dne 22. 11. 2012, zlasti tč. 8, in U-I-164/93 z dne 16. 9. 1993). Tožeča stranka meni nasprotno, da je zadevni Sklep o prilagoditvi cen komunalnih storitev z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja splošni akt občine, češ da ureja pravice in obveznosti ali pravne koristi občanov A., v nasprotju s toženo stranko tudi meni, da je referendum na podlagi 46. in 47. člena ZLS mogoč in dopusten. Po oceni tožeče stranke v zadevnem Sklepu ne gre samo za oblikovanje cene, ampak predvsem za metodologijo in kriterije za oblikovanje cen komunalnih storitev, zato ob sklicevanju na sklep Upravnega sodišča RS št. U 1052/2005 meni, da ima zadevni Sklep naravo predpisa. Meni, da gre za splošni akt, zlasti ker je bil javno objavljen v Uradnem vestniku Občine A. po tem, ko ga je po predpisanem postopku sprejel Občinski svet kot zakonodajni in ne kot poslovodni organ občine, zlasti ker naj bi vseboval, četudi hkrati z nominalnimi tarifami, tudi splošne in abstraktne norme, ki se nanašajo na nedoločen krog neidentificiranih subjektov, češ da naj bi 1., 2., 5., 6. in 7. točka zadevnega Sklepa vsebovale abstraktne norme, zaradi česar naj bi se upoštevaje prakso in kriterije, ki jih je vzpostavilo Ustavno sodišče RS, zadevni Sklep uvrščal v skupino abstraktnih aktov, zato naj ne bi bilo mogoče trditi, da vključuje zgolj nominalni izračun cen. Za tožečo stranko zadevni Sklep evidentno predpisuje abstraktne norme, ki sicer povzemajo metodologijo iz Uredbe, češ da gre nedvomno za abstraktno normiranje, s katerim tožena stranka določa način za ureditev zadevne problematike. Ker s tako predpisanim načinom ne soglaša, tožeča stranka želi, da o tem odločijo občani A. na referendumu. Sodišču predlaga, da naj razveljavi izpodbijano Obvestilo št. 042-1/2013-2 o nedopustnosti pobude volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma z dne 15. 5. 2013 in zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka je v danem roku po pozivu sodišča predložila predmetne upravne spise in vložila odgovor na tožbo, v katerem pojasnjuje dejanske ter pravne razloge, na katerih utemeljuje svojo odločitev in sodišču ob sklicevanju na 1. odstavek 47. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS) predlaga, da naj tožbo zavrže zaradi neizkazane aktivne legitimacije za vložitev tožbe, oziroma podrejeno, da naj tožbo zavrne kot neutemeljeno zaradi razlogov, ki jih podrobno obrazloženo navaja v nadaljevanju odgovora na tožbo, ki ga sodišče, glede na naravo svoje odločitve, na tem mestu vsebinsko ne povzema. Uveljavlja tudi povrnitev stroškov postopka.

K točki 1: Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov: Po določbi 80. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v povezavi s 1. odstavkom 22. člena ZUS-1 mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben. Če sodišče ugotovi, da tisti, ki nastopa kot stranka, ne more biti pravdna stranka in če se omenjene pomanjkljivosti ne da odpraviti ter onemogoča nadaljnjo pravdo, sodišče v skladu s 1. in 5. odstavkom 81. člena ZPP tožbo zavrže. Da gre prav za tak primer tudi v obravnavani sporni zadevi po presoji sodišča pravilno opozarja tožena stranka v odgovoru na tožbo ob sklicevanju na 1. odstavek 47. člena ZLS.

Z določbo 1. odstavka 47. člena ZLS je zakonodajalec opredelil taksativno določen krog vlagateljev pobude volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma: takšno pobudo namreč lahko vložijo izključno posebej kvalificirani vlagatelji pobude volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, in sicer lahko tovrstno pobudo da vsak volivec, politična stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Sodišče se namreč lahko strinja s toženo stranko, da navedenim zahtevam iz 1. odstavka 47. člena ZLS ni uspela v konkretnem primeru zadostiti tožeča stranka - SKUPINA VOLIVCEV OBČINE A. in da v tej zvezi tudi ne izkazuje aktivne legitimacije za sprožitev upravnega spora, saj v tožbi ne zatrjuje in ne izkazuje, da bi tožbo, tako kot pred tem predmetno pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma vložil katerikoli izmed kvalificiranih predlagateljev iz 1. odstavka 47. člena ZLS.

Ker gre po navedenem pri SKUPINI VOLIVCEV OBČINE A., v tožbi označenih kot tožeča stranka, za nedoločeno število neimenovanih fizičnih oseb, ki aktivne legitimacije za tožbo po določilih 1. odstavka 47. člena ZLS v povezavi s 1. in 5. odstavkom 81. člena in 80. členom ZPP ne izkazuje, je sodišče tožbo zavrglo na podlagi 1. odstavka 22. člena ZUS-1 v povezavi s 5. odstavkom 80. člena ZPP.

K točki 2: Izrek o stroških je sodišče oprlo na določilo 4. odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne ali če jo, kot v obravnavanem primeru zavrže ali se postopek ustavi.