Jedro

Že iz predloga za izdajo začasne odredbe mora biti razvidno, da upnik predlaga začasno odredbo zaradi ureditve obstoječega stanja (regulacijsko začasno odredbo), ne pa obstoj pogojev za izdajo takšne začasne odredbe zatrjevati šele v pritožbi.

Izrek

Pritožba tožeče stranke se zavrne in potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe po kateri se zadrži izvajanje vseh sklepov sprejetih na izrednem občnem zboru dne 18.4.1999, kar velja še 30 dni po pravnomočnosti sodbe v tej pravdni zadevi.

Zoper ta sklep se je pritožila tožeča stranka po svojem pooblaščencu zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja ter nepravilne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in dovoli začasno odredbo. V sklepu sodišča prve stopnje ni obrazloženo, ali je bil občni zbor zakonito sklican.

Sklepi občnega zbora, ki kot organ ni zakonito sestavljen in sklican, ne morejo biti zakoniti. Ugotovitve o teh dejstvih so po mnenju pritožbe bistveni sestavni del odločitve. Če bi sodišče preverilo kakšni sklepi so bili sprejeti na občnem zboru 18.4.1999, bi ugotovilo, da so bili sprejeti sklepi, ki dotedanje vodstvo in organe zadruge razrešujejo in imenujejo začasne organe. Takšnih začasnih organov ne predvideva noben pozitivni predpis, tudi ne Zakon o zadrugah, še manj pa zadružna pravila. Nato v pritožbi tožeča stranka ponavlja trditve glede utemeljenosti svojega zahtevka, kot jih je že navedla v tožbi in s tem v zvezi zatrjuje, da je zahtevek tožeče stranka izkazan. Kar pa zadeva identičnost predlagane začasne odredbe s tožbenim zahtevkom pa tožeča stranka meni, da je bila tožba vložena na izpodbijanje dejanj. Gre zato, da se razveljavijo sklepi občnega zbora z dne 18.4.1999. Posledice razveljavitve bodo vsi sprejeti sklepi, ki jih bo med tem časom sprejel upravni odbor in drugi organi, veljavni, to pomeni, da če začasna odredba ne bo izdana, sodišče dopušča nezakonito stanje in izvrševanje nezakonitih sklepov.

Z gotovostjo tožeča stranka trdi, da bo postopek trajal leta, ves čas pa bo trajalo nezakonito stanje, ravnanje in nazakonito upravljanje zadruženega premoženja. V tem času lahko nezakonito vodstvo zadruge stori karkoli, saj se v odnosu do tretjih lahko pravno veljavno zavezuje. Ker je vodstvo nezakonito, ne more legitimno predstavljati interesov zadružnikov, pač pa lahko s svojim ravnanjem stori le škodo. Takšnih sklepov kasneje ne bo možno več spreminjati oz.

nastale situacije sanirati. Prav zaradi tega, da se prepreči takšno možno stanje in nenadomestljiva škoda, je bila predlagana izdaja začasne odredbe, ki ni identična s tožbenih zahtevkom. Gre za predlog, da se začasno, torej do pravnomočne odločitve v tej zadevi zadrži izvajanje sklepov nezakonitega občnega zbora, kar pomeni, da se tekoče poslovanje zadruge, ki s samimi sklepi nima nobene zveze lahko normalno nadaljuje. Ni pa možno nadaljevati tega, kar so v sklepih občnega zbora napovedali, torej aktivnosti v zvezi z volitvami novih predstavniških organov. Tožeča stranka je poleg ugotovitvenega zahtevka uveljavljala še dajatveni zahtevek. Način, kako je prišlo do sklica občnega zbora nasilniško in nedemokratično kaže na to, da jim sama pravnomočna sodba sodišča, ki bi izrekla sklepe občnega zbora neveljavna ne bo dovolj, da bi jih spoštovali.

Prav zato je potrebno zahtevku za razveljavitev dodati zahtevek, ki bo zavezoval akterje k spoštovanju dejstva, da so sklepi razveljavljeni. S predlaganjem začasne odredbe se v nobenem primeru ne konzumira dajatveni zahtevek, niti se neposredno ne posega v odločitev ugotovitvenega dela tožbe, zlasti zato, ker gre v tej zadevi za ohranitev nekega zatečenega stanja ter za zavarovanje koristi zadružnikov, ki bi jih lahko posegi tožene stranke preko nezakonitega vodstva prizadeli na način, da nastale situacije preprosto ne bi bilo več možno sanirati.

Pritožba ni utemeljena.

Tožeča stranka je predlagala izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve po 272. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

Sodišče lahko izda začasno odredbo za zavarovanje nedenarne terjatve, če upnik (oz. tožnik ) izkaže za verjeten obstoj terjatve ali da bo terjatev zoper dolžnika nastala in eno od predpostavk iz 2. odst. 272. čl. ZIZ. Po predlogu tožeče stranke pa je ta, da tožena stranka z izdano začasno odredbo ne bo pretrpela nikakršne škode. Tožeča stranka je torej predlagala izdajo začasne odredbe, s katero hoče zavarovati možnost kasnejše izvršbe, ne pa začasno odredbo, da se začasno uredi sporno razmerje med tožečo in toženo stranko, s takoimenovano regulacijsko začasno odredbo. V predlogu za izdajo začasne odredbe niti ne zatrjuje,kaj pa da bi verjetno izkazala, da je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek nenadomestljive škode. V pritožbi sicer nakazuje, da bi za takšno začasno odredbo šlo in predvideni nastanek nenadomestljive škode.

Pritožbeno sodišče teh trditev ne more upoštevati, ker gre za širitev razlogov za začasno odredbo, kakršne pa ni predlagala. Regulacijske začasne odredbe sicer pridejo v poštev tudi pri ugotovitveni in oblikovalni tožbi, prav tako se lahko pokrivajo z tožbenim zahtevkom, vendar pa v določenem primeru tožeča stranka izdajo takšne odredbe ni uveljavljala, zato pritožbeno sodišče razlogov pritožbe v tej smeri ne more upoštevati. Pri zavarovanih začasnih odredbah, kakršno je predlagala tožeča stranka, pa je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da oblikovalnega zahtevka (tako se zahtevek v tožbi glasi) ni mogoče zavarovati z začasno odredbo, ker ta učinkuje že s pravnomočnostjo. Tožnik je res postavil tudi dajatveni zahtevek, (da se toženi stranki naloži, da se vzdrži kakršnihkoli ravnanj, ki bi pomenila izvrševanje sklepov izrednega občnega zbora), vendar takšen zahtevek tožeče stranke pa ni verjeten oz. celo ni utemeljen. Če s sodbo tožeča stranka doseže razveljavitev sklepov se ti ne morejo več izvrševati in v tem primeru se tudi izvršba ne more voditi. Že te ugotovitve sodišča prve stopnje zadostujejo za odločitev o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe, čeprav je sodišče prve stopnje tudi pravilno razlogovalo, da se začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve ne more pokrivati s tožbenim zahtevkom tako, kot je možno pri regulacijski začasni odredbi. Neutemeljeno pritožbo tožeče stranke je iz navedenih razlogov pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.