Jedro

Parceli predvidenega posega se v skladu s PUP nahajata v območju urejanja Sn in ne Ct, kot sta napačno ugotovila oba upravna organa. To pomeni, da upravni organ ni pravilno ugotovil, ali je projekt izdelan v skladu z izvedbenim prostorskim aktom (čl. 66 ZGO-1). Zaradi navedenega je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijano gradbeno dovoljenje ter vrnilo zadevo prvostopnemu organu v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo moral upravni organ upoštevati, da za območje predvidene gradnje veljajo ureditveni pogoji za cono Sn ter nato presoditi, ali je projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja skladen s pogoji PUP za navedeno ureditveno območje.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Upravne enote Slovenj Gradec, št. 351-76/2010-70 z dne 15. 3. 2011 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške revizijskega postopka v znesku 312,00 EUR z DDV v roku 15 dni od vročitve odločbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim gradbenim dovoljenjem je Upravna enota Slovenj Gradec investitorju družbi A. d.o.o. na zemljišču parc. št. 106/8 in 107/2 k.o. … dovolila odstranitev obstoječega poslovnega objekta (gostinsko-trgovski objekt X.) ter gradnjo novega samostojnega večstanovanjskega objekta, imenovanega „Vila X.“ vključno s parkirišči, zunanjo ureditvijo in priključitvijo na javne komunalne naprave. Gre za objekt, ki obsega 35 stanovanjskih enot in 85 ležišč. Zemljišči, na katerih je predvidena gradnja, se nahajata na območju, za katerega je po Odloku o prostorskih ureditvenih pogojih za območja urejanja, ki jih določa meja urbanističnega zasnove Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 55/02, 91/2002, 68/2005, 72/2006, 101/2008, 72/2009, v nadaljevanju PUP) določena podrobnejša namenska raba z oznako Ct (območje centralnih dejavnosti - trgovina). V območjih Ct so v skladu z 8. členom PUP dopustni posegi za stanovanja višje gostote, in sicer za več kot 80 prebivalcev na hektar. Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja je izdelan v skladu z določbami PUP, prav tako je investitor izkazal, da so za izdajo gradbenega dovoljenja izpolnjeni pogoji iz 66. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1). Gradbeno dovoljenje je bilo izdano v ponovljenem postopku v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 9. 12. 2010 ter njenimi napotki v navedeni odločbi. Tožena stranka je namreč zavzela stališče, da tehničnega popravka PUP (Uradni list RS, št. 101/2008) ni mogoče upoštevati, zato mora prvostopni organ presoditi ali predloženi projekt izpolnjuje pogoje za izdajo gradbenega dovoljenja glede na lego zemljišča v območju urejanja Ct. 2. Tožena stranka je v pritožbenem postopku zavrnila pritožbi tožeče stranke in Mestne občine Slovenj Gradec. Navaja, da je ves čas postopka sporno, ali se parceli nahajata na območju z oznako Ct ali z oznako Sn. Območje sporne gradnje je bilo spremenjeno v območje z oznako Sn s tehničnim popravkom PUP, kar pa ni dopustno, saj je šlo za vsebinsko spremembo, ne pa za pomoto tehničnega značaja. Zaradi navedenega upravni organ tehničnega popravka ne sme upoštevati. Prav tako v zadevi ni mogoče upoštevati spremembe PUP iz leta 2009, kjer je bilo obravnavano območje v grafičnem delu PUP spremenjeno v območje z oznako Sn, med tem ko iz tekstualnega dela PUP navedena sprememba ni izhajala. Na podlagi navedenega je tožena stranka zaključila, da je ugotovitev prvostopnega organa, da zemljišči ležita v območju Ct, pravilna, kakor tudi, da so izpolnjeni ostali pogoji po PUP za izdajo spornega gradbenega dovoljenja.

3. Tožeča stranka v tožbi navaja, da je v konkretnem primeru bistveno pravno vprašanje, ali sporni parceli investitorja ležita v območju ureditve Sn (stanovanja nižje gostote) ali Ct (centralnih dejavnosti – trgovina). PUP je občina sprejela 27. 6. 2002. Po navedenem PUP se je sporna lokacija nahajala v območju Sn. Občina pa je 10. 10. 2002 sprejela redakcijski popravek PUP ter hkrati objavila prečiščeno besedilo PUP, v katerem pa je bil dopolnjen 7. člen z novim odstavkom. Na podlagi navedene spremembe je bilo območje uvrščeno v cono Ct. Ustavno sodišče RS je s svojo odločbo št. U-.I-175/03-9 z dne 7. 4. 2005 ugotovilo, da pri navedeni spremembi ne gre za redakcijski popravek, saj se z njo po vsebini spreminja PUP. Ker je bila sprememba sprejeta po običajnem postopku sprejemanja predpisov v občinskem svetu in ne po postopku, kot ga je določal ZUN, je navedeno dopolnitev 7. člena PUP razveljavilo. To pomeni, da sta sporni parceli od 10. 5. 2005 dalje spet v coni Sn. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Slovenj Gradec za obdobje od leta 1986 do 2000, dopolnjenega v letih od 1990 do 1998 ter družbenega plana Občine Slovenj Gradec za obdobje od leta 1986 do 1990, dopolnjenega v letih 1990 do 1998 za območje Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 93/99, 23/00, v nadaljevanju: Prostorski plan) ni nikoli načrtoval spremembe ureditvenega območja iz Sn v Ct, še manj pa gradnjo objekta s 35 stanovanji. O navedenem pa se tožena stranka v postopku ni izjasnila, prav tako ni v ponovljenem postopku opravila glavne obravnave in s tem tožeči stranki omogočila, da zavaruje svoje interese, niti ni tožeče stranke seznanila s stališčem, da za predmetno območje velja namenska raba Ct in ne Sn. Razen tega po mnenju tožeče stranke za izdajo gradbenega dovoljenja niso izpolnjeni pogoji iz 66. člena ZGO-1, saj projekt ni izdelan v skladu z izvedbenim prostorskim aktom. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

4. Tožena stranka je sodišču posredovala upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

5. Tožba je utemeljena.

6. O obravnavani tožbi je Upravno sodišče že odločilo s sodbo II U 508/2012 z dne 18. 9. 2013 in sicer je tožbo zavrnilo. Navedeno sodbo je Vrhovno sodišče v postopku revizije s sklepom X Ips 331/2013 z dne 7. 10. 2015 razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču v novo sojenje. Menilo je, da v sodbi ni bilo odgovorjeno na tožbene navedbe, da se sporni parceli dejansko ves čas (razen v času veljavnosti redakcijskega popravka PUP) po PUP nahajata v območju urejanja Sn in ne Ct. Prav tako se ni opredelilo do trditve, da tudi sicer sprememba območja v PUP iz Sn v Ct nima podlage v Prostorskem planu, ki je hierarhično višji prostorski akt. 7. Vrhovno sodišče pa je pritrdilo razlagi sodišča, da v obravnavani zadevi ni mogoče uporabiti spremembe 6. člena PUP (Uradni list RS, št. 72/2009), saj iz objave ni razvidna vsebina spremembe, ker v tekstualnem delu PUP ni navedena, ugotoviti pa je ni mogoče tudi na podlagi spremenjenega kartografskega dela, ker ta ni bil objavljen. V takšnem primeru je nujno, da PUP v svojem besedilnem delu vsebuje opis sprememb, ki se na to ustrezno prikažejo v grafičnem delu.

8. Prav tako se je Vrhovno sodišče strinjalo, da ni mogoče upoštevati tehničnega popravka PUP (Uradni list RS, št. 101/2008), s katerim je bilo, po navedbah občine, območje spremenjeno v Sn zaradi neskladja PUP s hierarhično višjim Prostorskim planom, ki po pretežni namenski rabi ni predvideval območja z oznako Ct. 9. V zvezi s spornim pravnim vprašanjem, to je, ali se parceli investitorja po PUP nahajata v območju urejanja Sn ali Ct, sodišče ugotavlja, da je občinski svet občine Slovenj Gradec PUP sprejel dne 27. 6. 2002 ter nato dne 10. 10. 2012 redakcijske popravke PUP, ki jih je objavil v prečiščenem besedilu odloka v Uradnem listu RS št. 91/2002 dne 25. 10. 2002. V zvezi z navedenimi popravki PUP je bila vložena zahteva za oceno ustavnosti in zakonitosti, ki ji je Ustavno sodišče z odločbo št. U-I-175/03-9 z dne 7. 4. 2005 ugodilo ter razveljavilo drugi odstavek 7. člena PUP. Ugotovilo je, da ni šlo za redakcijski popravek, s katerim je dopustno le popravljanje očitnih pomot tehnične narave, temveč za vsebinske spremembe PUP. Člen 7 PUP je bil namreč dopolnjen z novim odstavkom, ki je določal, da so grafični prikazi pretežne rabe prostora povzeti po dejanskem stanju v prostoru ter na podlagi analiz podatkov v novejših grafičnih podlagah, ki niso bile na razpolago ob izdelavi prostorskega plana. Navedena sprememba je imela za posledico spremembo območja iz Sn v Ct. Za takšno spremembo pa je po navedbah Ustavnega sodišča treba izvesti postopek, ki je v ZUN predviden za sprejetje izvedbenih prostorskih aktov, kar v konkretnem primeru ni bilo upoštevano.

10. Ker je Ustavno sodišče v izpodbijanem delu PUP razveljavilo, to pomeni, da se je vzpostavila ureditev, kot je veljala pred spremembo (pred redakcijskimi popravki) PUP, torej da območje predvidenega posega sodi v ureditveno območje Sn. Takšna ureditev pa je tudi skladna s hierarhično višjim aktom - Prostorskim planom. Navedeno je potrdila tudi Občina Slovenj Gradec, ki je v tehničnem popravku PUP (Uradni list RS, št. 101/2008, ki sicer ne predstavlja veljavne pravne podlage) navedla, da parceli investitorja ležita v območju Sn in ne v območju Ct. 11. Glede na navedeno je torej zaključiti, da se parceli predvidenega posega v skladu s PUP nahajata v območju urejanja Sn in ne Ct, kot sta napačno ugotovila oba upravna organa. Posledično to tudi pomeni, da upravni organ ni pravilno ugotovil ali je projekt izdelan v skladu z izvedbenim prostorskim aktom (čl. 66 ZGO-1). Zaradi navedenega je sodišče tožbi ugodilo in odpravilo izpodbijano gradbeno dovoljenje ter vrnilo zadevo prvostopnemu organu v ponovni postopek. V ponovnem postopku bo moral upravni organ upoštevati, da za območje predvidene gradnje veljajo ureditveni pogoji za cono Sn ter nato presoditi, ali je projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja skladen s pogoji PUP za navedeno ureditveno območje.

12. Sodišče je tožbi ugodilo na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).

13. V skladu z II. točko izreka sklepa Vrhovnega sodišča, da se odločitev o revizijskih stroških pridrži za končno odločitev, je sodišče odločilo tudi o stroških revizije. Te je odmerilo upoštevaje določbo 154. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 22. členom ZUS-1 in Zakonom o odvetniški tarifi (ZOdvT). V obravnavanem primeru gre za spor po drugem odstavku 25. člena ZOdvT, saj vrednost predmeta v tem primeru ni ocenljiva, zato je tudi ni mogoče določiti s prostim preudarkom. Odvetniška nagrada se tako odmeri od vrednosti 3.500 EUR ter po tarifni številki 3300 znaša 282,00 EUR. Sodišče je tožeči stranki priznalo tudi pavšalni znesek 20,00 EUR po tarifi številka 6002 ter stroške poštnine v znesku 10,00 EUR. Skupaj je tožeča stranka upravičena do zneska 312,00 EUR povečanega za DDV, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila. Plačane sodne takse bodo tožeči stranki vrnjene v skladu z Zakonom o sodnih taksah po uradni dolžnosti (opomba k Tarifni številki 6.1.). Tožeča stranka pa stroškov v zvezi z upravnim sporom pred upravnim sodiščem ni uveljavljala.