Jedro

Kot ena izmed skupnih lastnic je A.A. bila upravičena za vložitev obravnavane zahteve (kar pomeni, da se sodišče s tožnico o tem spornem vprašanju ne strinja), bi pa morala že v postopku za izdelavo elaborata in (nato nadalje tudi) v upravnem postopku evidentiranja zemljišča pod stavbo glede na tretji odstavek 11. člena ZEN sodelovati tudi tožnica kot skupna lastnica oziroma dedinja po pok. B.B., kar pa iz podatkov spisa ni razvidno in kar ugovarja tudi tožnica.

Izrek

Tožbi se ugodi, sklep Geodetske uprave RS, Območne geodetske uprave Ljubljana, št. 02112-524/2008-2 z dne 28. 10. 2008, se odpravi in se zadeva vrne temu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

Prvostopni organ je s sklepom, št. 02112-524/2008-2 z dne 28. 10. 2008, v 1. točki izreka sklenil, da se v katastru za stavbo s številko 23 na parc. št. 317 v katastrski občini ... evidentira zemljišče pod stavbo s površino 120 m2, v 2. točki izreka, da se stavba s številko 2684-23 z naslovom ..., ki je povezana s parc. št. 317, v katastrski občini ..., vpiše v kataster stavb, stavbi in delom stavbe se določijo številke, površine in dejanska raba, delom stavbe pa tudi številka stanovanja ali poslovnega prostora, kot je razvidno iz tabele, v 3. točki izreka, da se v katastru za stavbo s številko 24 na parc. št. 317 v katastrski občini ... evidentira zemljišče pod stavbo s površino 71 m2, v 4. točki izreka, da se stavba brez naslova s številko 2684-24, ki je povezana s parc. št. 317, v katastrski občini ..., vpiše v kataster stavb, stavbi in delom stavbe se določijo številke, površine in dejanska raba, delom stavbe pa tudi številka stanovanja ali poslovnega prostora, kot je razvidno iz tabele, v 5. točki izreka, da se v katastru za stavbo s številko 25 na parc. št. 317 v katastrski občini ... evidentira zemljišče pod stavbo s površino 36 m2, v 6. točki izreka, da se stavba brez naslova s številko 2684-25, ki je povezana s parc. št. 317, v katastrski občini ..., vpiše v kataster stavb, stavbi in delom stavbe se določijo številke, površine in dejanska raba, delom stavbe pa tudi številka stanovanja ali poslovnega prostora, kot je razvidno iz tabele, ter v 7. točki izreka, da stroškov postopka ni. Drugostopni organ je z odločbo, št. 3532-37/2009/4 z dne 25. 2. 2010, pritožbo tožnice zoper navedeni sklep zavrnil. V obrazložitvi je prvostopni organ navedel, da je A.A. – v tem upravnem sporu stranka z interesom – vložila zahtevo za evidentiranje zemljišča pod stavbo na parc. št. 317, k.o. ..., po pooblaščenem geodetskem podjetju. Zahteva je bila vložena v skladu s 64. členom Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljnjem besedilu ZEN), lastnica parc. št. 317 B.B. je pokojna, vložnica A.A. pa je na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 22. 5. 2008 upravičena oseba za vložitev zahteve. Zahtevi je bil priložen elaborat, izdelan v skladu z ZEN in podzakonskimi predpisi. Na podlagi zahteve in elaborata je prvostopni organ lahko v celoti ugotovil dejansko stanje in odločil v skrajšanem ugotovitvenem postopku po prvem odstavku 144. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljnjem besedilu ZUP). Drugostopni organ je uvodoma navedel, da je bil sklep pravilno vročen tudi tožnici kot dedinji po pokojnima materi in bratu v zapuščinskem postopku, ki še poteka. V zvezi z upravičenjem A.A. za vložitev zahteve je navedel, da je na njegovo prošnjo Okrajno sodišče v Ljubljani posredovalo sklep, opr. št. III U 27/97 z dne 22. 5. 2008, s katerim je bila A.A. določena za upraviteljico zapuščine do 1. 1. 2009 in dalje za te nepremičnine, z nalogo upravljati redne posle upravljanja z nepremičninami, da se ohrani vse potrebno, pri čemer je pooblaščena, da ukrene vse potrebno, da se odvrne škoda in poravnajo stroški povezani z zapuščino, ki jo ima v upravljanju, ne sme pa razpolagati s stvarmi iz zapuščine. Glede na 145. člen Zakona o dedovanju (v nadaljnjem besedilu ZD) z dediščino do konca postopka upravljajo in razpolagajo vsi dediči skupno, lahko pa je tudi postavljen upravitelj zapuščine. Ob upoštevanju prvega odstavka 64. člena, tretjega odstavka 11. člena ZEN ter citiranih določb ZD je bila A.A. upravičena za vložitev zahteve, ta zahteva pa tudi ne predstavlja razpolaganja za zapuščino, pač pa ureditev stanja v geodetskih evidencah. Ne gre za takšno spreminjanje podatkov v katastru, ki bi pomenilo razpolaganje z nepremičninami.

Tožnica je v tožbi uvodoma povzela potek dosedanjega postopka, navedla, da gre v postopku na Okrajnem sodišču v Ljubljani pod opr. št. III U 27/97 za zaščiteno kmetijo, za katero veljajo specialne določbe, upoštevati pa je treba stanje kmetije in ostale okoliščine v času smrti zapustnice – leta 1996. A.A. ni potomec zapustnice in ne spada v krog dedičev, ki bi lahko dedovali zaščiteno kmetijo. Okrajno sodišče v Ljubljani je dne 22. 5. 2008 izdalo dva sklepa: - sklep o postavitvi upraviteljice zapuščine in – sklep o ugotovitvi, da ima A.A. pravno upravičenje za vložitev vloge za spremembo podatkov v katastru. A.A. se je sklicevala na drugi sklep Okrajnega sodišča (o ugotovitvi, da ima pravno upravičenje), ki ga je upošteval tudi prvostopni organ, medtem ko se je drugostopni organ skliceval na sklep o upraviteljici zapuščine. Sklep o ugotovitvi pravnega upravičenja je bil razveljavljen. Tožnica je zakonita dedinja po pok. B.B. in tudi po svojem bratu C.C., ki bi bil po pok. mami zakoniti dedič. Če kmetija ne bi bila zaščitena, bi tožnica po pok. mami in bratu skupaj dedovala 3/4 zapuščine. ZD določa prehod zapuščine na dediče s trenutkom smrti zapustnika. Ker A.A. ni zakonita dedinja po pok. B.B., zato s trenutkom njene smrti ni mogla postati skupna lastnica nepremičnin – to bi lahko postala kvečjemu 6. 10. 2007, ko je umrl njen mož. Ker bo treba v zapuščinskem postopku upoštevati stanje na dan smrti zapustnice, so vsake spremembe pred izdajo sklepa o dedovanju nezakonite, kar pomeni tudi, da je nezakonit sklep o evidentiranju zemljišča pod stavbo. Na vsak način pa je zahtevo vložila neupravičena oseba. Z vložitvijo in spremembami katastrskih podatkov se skuša spremeniti stanje zapuščine in doseči izvzem iz zapuščine. Tožnica je že od rojstva delala na kmetiji, ima status kmeta, je usposobljena za delo, s svojimi člani družine obdeluje zemljo in redi živino, ima interes, da po materi podeduje celotno kmetijo. Takega interesa A.A. ni izkazala. Tožnica je glede na navedeno predlagala, da se njeni tožbi ugodi in prvostopna odločba (točno: prvostopni sklep, op. sod.) odpravi in zadeva vrne v ponovni postopek prvostopnemu organu.

Drugostopni organ je kot zastopnik toženke poslal sodišču spise, vsebinskega odgovora na tožbo pa ni podal. Stranka z interesom A.A. je v odgovoru na tožbo navedla, da je nesporno, da je bila stavba zgrajena do leta 1981, torej že v času življenja pok. B.B.. A.A. je skupaj z možem 30 let obdelovala zemljišča, ki so bila v lasti pok. B.B. Tožnica je ob njeni smrti zatrjevala, da ni bilo pogojev za zaščiteno kmetijo, tudi v tožbi pa tožnica ne oporeka, da je hiša stala. A.A. tudi plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Glede pravilnosti evidentiranja tožnica nima nobenega argumenta. A.A. je upraviteljica od 1. 1. 2009 dalje še vedno za stanovanjsko hišo, v kateri ves čas prebiva, ne pa več za ostale nepremičnine. Je pa tudi dedinja njenega dediča. Procesna predpostavka za naročilo evidentiranja sprememb je podana, poleg tega pa mora GURS skrbeti za skladnost evidenc s stanjem v naravi. Predlagala je zavrnitev tožbe.

Tožba je utemeljena.

Iz podatkov izpodbijanega sklepa in upravnih spisov je razvidno, da je stranka z interesom A.A. pri prvostopnem organu vložila zahtevo za evidentiranje zemljišča pod stavbo oziroma stavbami na parc. št. 317, k.o. ..., h kateri je priložila izdelan elaborat ter sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. III D 27/97 z dne 22. 5. 2008, s katerim je bilo ugotovljeno, da ima dedinja A.A. pravno upravičenje za vložitev vloge za spremembo podatkov o vrsti rabe, katastrski kulturi ali katastrskem razredu zemljišč, ki sodijo v zaščiteno kmetijo pok. B.B. ter tistih zemljišč, ki so v (so)lasti pok. B.B., v pristojnem zemljiškem katastru. Po obravnavi njene zahteve je prvostopni organ izdal izpodbijani sklep, s katerim je evidentiral zemljišča pod stavbami, ki se nahajajo na parc. št. 317, k.o. ..., ter te stavbe vpisal v kataster stavb s tam navedenimi podatki. Pri tem se je oprl na 64. člen ZEN (Uradni list RS, št. 47/06 s spremembami in dopolnitvami), po katerem se med drugim zemljišče pod stavbo evidentira na zahtevo lastnika zemljišča, imetnika oziroma imetnice stavbne pravice ali investitorja oziroma investitorke gradnje, k zahtevi pa je treba priložiti ustrezni elaborat, ter na 65. člen istega zakona, po katerem pa po formalnem preizkusu zahteve, upravičenja vložnika zahteve in vsebinskega preizkusa elaborata organ o zahtevi ustrezno odloči. Sodišče ugotavlja, da so bila v postopku za izdajo izpodbijanega sklepa kršena pravila postopka. Obravnavano zemljišče s parc. št. 317, k.o. ..., in na tem zemljišču stoječe stavbe, so namreč sestavni del zaščitene kmetije pok. B.B., po kateri pa zapuščinski postopek še ni končan (opr. št. III D 27/97). Po 132. členu ZD (Uradni list SRS, št. 15/76 do Uradni list RS, št. 73/04) preide pokojnikova zapuščina po samem zakonu na njegove dediče v trenutku njegove smrti. Do delitve dediči upravljajo in razpolagajo z dediščino skupno – skupnost dedičev (prvi odstavek 145. člena ZD). Iz navedenega sledi, da je treba šteti dedinji (tožnico) in dedinjo A.A. (stranko z interesom) za skupni lastnici po nedoločenih deležih za premoženje, ki sestavlja zapuščino po pok. B.B. V tretjem odstavku 11. člena ZEN je nadalje določeno, da lahko v primeru solastnine ali skupne lastnine naročilo za geodetsko storitev oziroma zahtevo za uvedbo upravnega postopka vloži kateri koli solastnik ali skupni lastnik, v postopku za izdelavo elaborata in v upravnem postopku pa so stranke vsi solastniki oziroma skupni lastniki. Kot ena izmed skupnih lastnic je torej A.A. bila upravičena za vložitev obravnavane zahteve (kar pomeni, da se sodišče s tožnico o tem spornem vprašanju ne strinja), bi pa morala že v postopku za izdelavo elaborata in (nato nadalje tudi) v upravnem postopku evidentiranja zemljišča pod stavbo glede na citirani tretji odstavek 11. člena ZEN sodelovati tudi tožnica kot skupna lastnica oziroma dedinja po pok. B.B., kar pa iz podatkov spisa ni razvidno in kar ugovarja tudi tožnica. S tem je prvostopni organ zagrešil absolutno bistveno kršitev pravil postopka (če osebi, ki bi morala biti udeležena kot stranka ali stranski udeleženec v postopku, ta možnost ni bila dana, pa ne gre za primer iz drugega odstavka 229. člena – 2. točka drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku), ki je vplivala na zakonitost oziroma pravilnost odločitve, zaradi česar je sodišče tožbi na podlagi 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljnjem besedilu ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06, 119/08 – odl. US, 107/09 – odl. US in 62/10) ugodilo, izpodbijani sklep odpravilo ter zadevo v smislu tretjega in četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 vrnilo prvostopnemu organu v ponoven postopek, v katerem naj organ, sledeč stališčem sodišča, ki se tičejo postopka, ustrezno postopa in o zadevi nato ponovno odloči. Sodišče pri tem še pripominja, da se ni spuščalo v vsebinsko presojo izpodbijanega upravnega akta, saj je že zgoraj ugotovljena kršitev bila zadosten razlog za njegovo odpravo.