Jedro

Obveznost vrnitve pri tožeči stranki (v knjižnici) izposojene knjige je nedenarna obveznost; kot posledica zamude z izpolnitvijo take obveznosti pa je po zakonu predvidena obveznost dolžnika povrnitve škode, ki jo je upnik pretrpel zaradi tega (2. odst. 262. člena ZOR), možna pa je tudi pogodbeno ali drugače med strankama dogovorjena dodatna obveznost dolžnika, ki je v zamudi z izpolnitvijo (v danem primeru morda s pravili poslovanja tožeče stranke, na katera je toženec pristal ob vpisu v knjižnico ali kako drugače.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba (2. in 3. točka izreka prvostopne odločbe) se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Potem ko je sodišče prve stopnje vzelo na znanje umik tožbe glede zahtevka za vrnitev pri tožeči stranki izposojene knjige in v tem delu postopek ustavilo (1. točka izreka prvostopne odločbe, ki je v tem delu po svoji formalnopravni naravi sklep in ne sodba), je z izpodbijano sodbo ugodilo preostalemu zahtevku tožeče stranke in tožencu naložilo plačilo zneska 2.070,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 13.9.1995 dalje ter plačilo vse nadaljnje zamudnine po 10,00 SIT na dan za izposojeno knjigo od 13.9.1995 dalje do vrnitve knjige in od tega dne dalje z zakonitimi zamudnimi obrestmi do plačila (2. točka izreka prvostopne odločbe). Hkrati je tožencu naložilo tudi plačilo pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 22.875,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe dalje do plačila (3. točka izreka prvostopne odločbe). Zoper sodbo sodišča prve stopnje (2. in 3. točka izreka prvostopne odločbe) je toženec vložil pritožbo. Zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov, ki bi jih uveljavljal, izrecno ne navaja, sicer pa graja prvostopno ugotovitev o datumu vrnitve izposojene knjige. Knjigo je namreč vrnil že dne 16.12.1997 - in ne šele 11.2.1998, kot je to napačno ugotovljeno v razlogih izpodbijane sodbe. S tem v zvezi prilaga kopijo potrdila Pošte Slovenije o poslani priporočeni pošiljki. Po mnenju toženca so netočne tudi navedbe iz obrazložitve izpodbijane sodbe glede opominjanja in vabljenja na narok, saj je vabilo glasilo na osebo z imenom M. Č. Iz tega razloga in spričo dejstva, da je bila knjiga že vrnjena, se toženec tudi ni odzval na vabilo. Ker je bilo v postopku po mnenju toženca storjenih več nepravilnosti, na katere opozarja v pritožbi, predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe. Pritožba je utemeljena. Toženčevemu očitku, da ni bil pravilno vabljen na narok za glavno obravnavo dne 10.3.1998, sicer ni mogoče pritrditi, saj je iz povratnice, pripete k odredbi na red. št. 12 spisa, razvidno, da je vabilo glasilo na njegovo ime in da mu je bilo osebno vročeno, kar je potrdil s svojim podpisom. Vendar pa je podan po uradni dolžnosti upošteven pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 13. točke drugega odstavka 354. člena ob sojenju na prvi stopnji še veljavnega Zakona o pravdnem postopku - ZPP/77, ki ga je treba v obravnavanem primeru uporabiti spričo prehodne določbe prvega odstavka 498. člena sedaj veljavnega Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99). Izpodbijana sodba namreč nima razlogov o odločilnih dejstvih in je ni mogoče preizkusiti, njen izrek v delu pod 2. točko pa spričo nedoločenosti oz. nedoločljivosti tožencu v plačilo naložene denarne obveznosti ni izvršljiv. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o utemeljenosti 2. točke tožbenega zahtevka utemeljilo izključno s prepisom določbe 324. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), ki določa, kdaj pride dolžnik v zamudo, in s sklicevanjem na ugotovljeno dejstvo, da je pooblaščenka tožeče stranke poslala tožencu opomin dne 13.9.1995. Četudi bi to morda zadoščalo za prvostopni sklep o očitni toženčevi zamudi z izpolnitvijo njegove obveznosti vrnitve izposojene knjige, pa izpodbijana sodba nima nobenih razlogov o vrsti in obsegu toženčeve obveznosti, nastale kot posledica njegove zamude z vrnitvijo izposojene knjige. Obveznost vrnitve izposojene knjige je nedenarna obveznost; kot posledica zamude z izpolnitvijo take obveznosti pa je po zakonu predvidena obveznost dolžnika povrnitve škode, ki jo je upnik pretrpel zaradi tega (2. odst. 262. člena ZOR), možna pa je tudi pogodbeno ali drugače med strankama dogovorjena dodatna obveznost dolžnika, ki je v zamudi z izpolnitvijo (v danem primeru morda s pravili poslovanja tožeče stranke, na katera je toženec pristal ob vpisu v knjižnico ali kako drugače). O vsem tem pa ni v razlogih izpodbijne sodbe nobenih ugotovitev in je zato preuranjen prvostopni sklep o utemeljenosti denarnega zahtevka tožeče stranke - tako po vrsti kot po višini tožencu s sodbo naložene obveznosti. Zato izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti, kar je narekovalo njeno razveljavitev na podlagi določbe prvega odstavka 369. člena ZPP/77 in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje, da bo mogoče ugotovljeno procesno kršitev po dopolnitvi dokazovanja v že zgoraj nakazani smeri odpraviti in nato o za odločanje še odprtem delu zahtevka ponovno odločiti. Pri tem tudi ni odveč opozorilo na nujnost ugotovitve nastanka toženčeve zamude glede na zahtevek tožeče stranke, po katerem terja tudi plačilo denarne obveznosti, domnevno nastale že pred 13.9.1995, v zvezi z zahtevkom za čas po tem datumu pa velja, da mu sodišča lahko ob ostalih materialnopravnih pogojih ugodi le, če je določen ali vsaj določljiv. To pa zahtevek za plačilo zamudnine po 10,00 SIT na dan... "do vračila knjige" ni, zlasti ker med pravdnima strankama ni spora o tem, da je toženec izposojeno knjigo tožeči stranki že vrnil. Glede na pritožbene trditve in dokaze je sporen le datum vrnitve knjige - kar je nadaljnja okoliščina, ki jo bo moralo sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku zanesljivo ugotoviti, saj utegne biti od nje odvisen obseg toženčeve morebitne denarne obveznosti, glede katere ni dejanskih ovir za določitev v enkratnem znesku (spričo nespornega dejstva, da je knjiga vrnjena). Razveljavitev prvostopne odločitve o pravdnih stroških je posledica razveljavitve odločitve o glavni stvari, medtem ko o stroških pritožbenega postopka ni bilo treba odločati, saj niso bili priglašeni.