Jedro

Glede trenutka, kdaj se vloga šteje za vloženo, v primeru materialno nepopolne vloge, ZUP molči, kar pomeni, da velja splošno pravilo, da se vloga šteje za vloženo, ko je formalno popolna (drugi odstavek 67. člena ZUP). Od tega splošnega pravila, kot že navedeno, odstopa ZUP v petem odstavku 68. člena ZUP. Namreč, glede na specialno določbo drugega odstavka 11. člena ZBPP, ki plačilo opravljenih dejanj pravne pomoči veže na datum vložitve prošnje za BPP, gre po presoji sodišča za položaj, za katerega se mora uporabiti določba petega odstavka 68. člena ZUP, ki govori o pravočasno vloženih vlogah. Z vidika tožnice, posebej, ker je izkazano, da so bila dejanja pravne pomoči opravljena že v dneh po vložitvi prošnje, je vprašanje pravočasnosti vloge, tj., da se šteje, da je bila vloga vložena takrat, ko je bila dejansko vložena, ne pa kasneje, ko je bila dopolnjena, očitno podano.

Tožena stranka je tožnici BPP na prvi stopnji priznala BPP, za preostale faze pa je ocenila, da je prošnja preuranjena, za kar ima izrecno pooblastilo v drugem odstavku 28. člena ZBPP, ki določa, da lahko tožena stranka določi drugačen obseg posameznih oblik BPP, če oceni, da bo tudi s posameznimi oblikami pravne pomoči dosežen pričakovani rezultat; oziroma, da dodeli BPP za zaprošene oblike pravne pomoči le delno, tako da dodelitev veže na dokončanje posameznih faz postopka v isti zadevi (npr. v prvi fazi samo pravno svetovanje pri odvetniku, v drugi fazi po nasvetu in priporočilu odvetnika pravno svetovanje in zastopanje v postopku na prvi stopnji). Da bi bila ta ocena napačna, tožnica niti ne zatrjuje, pa tudi sicer je tožnica v dopolnitvi z dne 4. 12. 2024 glede obsega pravne pomoči navedla le: "prosilka zaproša za redno in/ali izredno pravno pomoč v obsegu zastopanja na prvi, drugi, tretji stopnji (z vsemi izrednimi pravnimi sredstvi), pred ustavnim sodiščem, pred sodišče ESČP in pred mednarodnim kazenskim sodiščem, kar bo to gotovo potrebno", kar je povsem pavšalno in glede mednarodnega kazenskega sodišča celo zgrešeno. V takšnih okoliščinah, ko ima torej tožena stranka izrecno podlago v zakonu, da omeji obseg priznane BPP, in ob dejstvu, kar je izrecno zapisala tudi tožena stranka v izpodbijani odločbi, da bo lahko tožnica kasneje vložila novo prošnjo za BPP (o utemeljenosti katere bo organ za BPP odločal na podlagi novih oziroma takrat zbranih podatkov), očitek o kršitvi pravice do izjave ne more biti utemeljen.

Izrek

I.Tožbi se delno ugodi tako, da se odločba Okrožnega sodišča v Novem mestu Bpp 1177/2024 z dne 21. 1. 2025 v I. točki izreka odpravi in se zadeva v tem delu vrne istemu organu v ponoven postopek.

II.V preostalem delu se tožba zavrne.

III.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v višini 347,70 EUR, v 15 dneh od vročitve sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Izpodbijana odločba

1.Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odločila, da se tožnici dodeli redna brezplačna pravna pomoč (v nadaljevanju BPP) v obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v kazenskem postopku Okrožnega sodišča v Ljubljani, I Kpr 79891/2024 na prvi stopnji, in sicer od 11. 1. 2025 (I. točka izreka). V presežku za zastopanje na drugi, tretji stopnji (z vsemi izrednimi pravnimi sredstvi), pred ustavnim sodiščem, pred ESČP in pred Mednarodnim kazenskim sodiščem, je prošnjo tožena stranka zavrnila (II. točka izreka). Za izvajalca BPP je določila odvetnika A. A. (III. točka obrazložitve).

2.Iz relevantnega dela obrazložitve izhaja, da je tožnica po pooblaščencu dne 15. 11. 2024 vložila prošnjo za dodelitev BPP in da jo je dopolnila po pozivu tožene stranke dne 4. 12. 2024 in dne 10. 1. 2025. Tožena stranka je ugotovila, da tožnica ne presega dohodkovnega in premoženjskega cenzusa. Po presoji objektivnega pogoja iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) in ob upoštevanju sodne prakse v zvezi z dodelitvijo BPP v kazenskih zadevah ter glede na dejstvo, da se tožnici očita, da je skupaj s sostorilci storila štiri kazniva dejanja velike tatvine ter tri poskuse kaznivih dejanj velike tatvine je tožena stranka ocenila, da zadeva ni očitno nerazumna in je pomembna za tožničin osebni in socialno - ekonomski položaj. Tožena stranka je ocenila, da je za "ureditev prosilkinega socialno - ekonomskega položaja" potrebna odobritev BPP v obsegu, kot izhaja iz izreka odločbe. V presežku za zastopanje na drugi, tretji stopnji (z vsemi izrednimi pravnimi sredstvi), pred ustavnim sodiščem, pred ESČP in pred Mednarodnim kazenskim sodiščem, je tožena stranka prošnjo kot preuranjeno zavrnila in dodala, da bo lahko tožnica kasneje vložila novo prošnjo za BPP, o utemeljenosti katere bo organ za BPP odločal na podlagi novih oziroma takrat zbranih podatkov. Glede datuma, od katerega tožnici pripada BPP, je tožena stranka navedla, da je tožnica prošnjo vložila 15. 11. 2024, vendar jo je dokončno dopolnila šele dne 10. 1. 2025, zato ji gre BPP skladno z drugim odstavkom 67. člena ZUP šele od dne 11. 1. 2025.

Tožbene navedbe

3.S tožbo tožnica izpodbija "del" odločbe in sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovni postopek. Zahteva tudi stroške postopka. Navaja, da je odločba nepravilna v časovnem elementu prve točke izreka, saj je bila prošnja za dodelitev BPP vložena 15. 11. 2024, pri čemer ni merodajno, kdaj je bila zadnjič dopolnjena. Skladno z drugim odstavkom 11. člena ZBPP gre pri vlogi za odobritev BPP za vlogo, ki je vezana na rok, saj jo mora upravičenec do BPP vložiti en dan preden potrebuje pravno pomoč. Ker gre tako za vlogo, bi morala tožena stranka uporabiti določbo petega odstavka 68. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Tudi sicer nobena dopolnitev vloge ni bila potrebna, saj je družina tožeče stranke z celostno odločbo upravičena do socialne pomoči (sama je sicer v ozkem pogledu to pomoč izgubila zaradi ne-iskanja zaposlitve, prejema pa iz istega naslova druge socialne doklade) in je posledično upravičena do BPP na podlagi samega zakona. Odvetniki, ki nudijo pomoč v kazenskih postopkih, sedaj praviloma ne čakajo na odločbo o BPP, temveč, ko sami ocenijo, da bo prošnji ugodeno, že takoj po vložitvi opravljajo svetovanje in zastopanje na narokih, da sodišče lahko sodišče vodi postopek takoj in hitro. Tožnici je bila kršena tudi pravica iz 22. člena Ustave RS in prvega odstavka 9. člena ZUP, ker je tožena stranka pred delno zavrnitvijo njene prošnje ni pisno seznanila z razlogi za zavrnitev, tako da bi tožnica imela možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev, pri čemer se sklicuje na stališče iz sodbe in sklepa Upravnega sodišča RS I U 1407/2016 z dne 11. 7. 2018.

Tožena stranka je poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

K I. točki izreka:

Tožba je delno utemeljena.

Med strankama je sporno, ali je tožena stranka pravilno uporabila drugi odstavek 11. člena ZBPP v zvezi z drugim odstavkom 67. člena ZUP, s tem, ko je tožnici dodelila BPP (šele) od dne 11. 1. 2025, ko je tožnica dopolnila prošnjo oziroma odgovorila na drugi poziv tožene stranke, in ne (že) od dne 16. 11. 2024, kar je naslednji dan po tem, ko je tožnica prošnjo vložila priporočeno po pošti. Slednji datum, tj. 15. 11. 2024, je med strankama nesporen in tudi sicer izhaja iz upravnega spisa.

Drugi odstavek 11. člena ZBPP določa, da dodeljena BPP zajema tiste stroške sodnega postopka, ki so nastali po dnevu vložitve prošnje za dodelitev BPP ter plačilo za dejanja pravne pomoči, ki do dneva vložitve prošnje za dodelitev BPP še niso bila opravljena. ZBPP glede vprašanja trenutka vložitve vloge ne ureja primera, ko bi bila vloga formalno nepopolna oziroma nerazumljiva v smislu 67. člena ZUP ali materialno nepopolna v smislu 140. člena ZUP.

ZUP v 67. členu določa, da če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, je samo zaradi tega ni dovoljeno zavreči, in da mora organ v roku petih delovnih dni zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo, ter določiti vložniku rok, v katerem jo mora popraviti (prvi odstavek). Če stranka pomanjkljivosti odpravi v roku, se šteje, da je vloga vložena takrat, ko je bila vložena vloga, s katero so pomanjkljivosti odpravljene (drugi odstavek). ZUP v petem odstavku 68. člena, na kar se sklicuje tožba, določa, da se, če je sicer pravočasno vložena vloga nepopolna ali nerazumljiva, pa vložnik pomanjkljivosti odpravi v roku, ki ga je določila uradna oseba, šteje, da je vloga pravočasna.

Sodišče poudarja, da gre pri določbi 67. člena ZUP za formalno nepopolno oziroma celo za nerazumljivo vlogo. Formalna nepopolnost pomeni, da določena obvezna sestavina vloge iz 66. člena ZUP ali sestavina, ki jo predpisujejo področni predpisi, manjka. Sankcija za nedopolnitev nepopolne ali nerazumljive vloge je zavrženje. V tem smislu je bila nepopolna tožničina prošnja za BPP z dne 15. 11. 2024, saj npr. na obrazcu niso bile izpolnjene rubrike o prebivališču, o želeni vrsti, obliki in obsegu BPP in o premoženju.

Od tega je treba razlikovati materialno nepopolno vlogo v smislu 140. člena ZUP, ko organ po tem, ko je vlogo že začel vsebinsko presojati, med ugotovitvenim in dokaznim postopkom ugotovi, da potrebuje določena pojasnila oziroma dokazila za ugotovitev dejanskega stanja. Tožničina prošnja je bila tudi materialno nepopolna, saj jo je tožena stranka utemeljeno pozvala, da npr. pojasni več o zadevi, zaradi katere zaproša za BPP, in da se izjavi o družinskih članih, premoženju, prejemanju denarne socialne pomoči ipd.

Glede trenutka, kdaj se vloga šteje za vloženo, v primeru materialno nepopolne vloge, ZUP molči, kar pomeni, da velja splošno pravilo, da se vloga šteje za vloženo, ko je formalno popolna (drugi odstavek 67. člena ZUP). Od tega splošnega pravila, kot že navedeno, odstopa ZUP v petem odstavku 68. člena ZUP, na katerega se tožba po presoji sodišča utemeljeno sklicuje. Namreč, glede na specialno določbo drugega odstavka 11. člena ZBPP, ki plačilo opravljenih dejanj pravne pomoči veže na datum vložitve prošnje za BPP, gre po presoji sodišča za položaj, za katerega se mora uporabiti določba petega odstavka 68. člena ZUP, ki govori o pravočasno vloženih vlogah. Z vidika tožnice, posebej, ker je izkazano, da so bila dejanja pravne pomoči opravljena že v dneh po vložitvi prošnje, je vprašanje pravočasnosti vloge, tj., da se šteje, da je bila vloga vložena takrat, ko je bila dejansko vložena, ne pa kasneje, ko je bila dopolnjena, očitno podano.

Utemeljen je torej tožbeni ugovor, da je tožena stranka kršila pravila postopka, in sicer drugi odstavek 67. člena in peti odstavek 68. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 11. člena ZBPP. Sodišče je zato izpodbijano odločbo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v I. točki odpravilo in vrnilo toženi stranki v ponoven postopek (četrti odstavek 64. člena ZUS-1). V ponovnem postopku bo morala tožena stranka upoštevati stališča sodišča, ki se tičejo postopka (peti odstavek istega člena).

K II. točki izreka:

Neutemeljen pa je ugovor tožnice glede II. točke izreka, v zvezi s katero je zatrjevala kršitev pravice do izjave (22. člena Ustave in 9. člena ZUP), češ da je tožena stranka pred delno zavrnitvijo njene prošnje ni pisno seznanila z razlogi za zavrnitev, tako da bi tožnica imela možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev. Tožnica se pri tem pavšalno in tudi sicer neutemeljeno sklicuje na stališče iz sodbe in sklepa Upravnega sodišča RS I U 1407/2016 z dne 11. 7. 2018, saj je šlo v tem primeru za (delno) zavrnitev glavnega in edinega zahtevka, tj. priznanja specificiranih in zahtevanih stroškov odvetnika pri zastopanju na podlagi odločbe za BPP. V obravnavanem primeru pa je tožena stranka tožnici BPP na prvi stopnji priznala BPP, za preostale faze pa je ocenila, da je prošnja preuranjena, za kar ima izrecno pooblastilo v drugem odstavku 28. člena ZBPP, ki določa, da lahko tožena stranka določi drugačen obseg posameznih oblik BPP, če oceni, da bo tudi s posameznimi oblikami pravne pomoči dosežen pričakovani rezultat; oziroma, da dodeli BPP za zaprošene oblike pravne pomoči le delno, tako da dodelitev veže na dokončanje posameznih faz postopka v isti zadevi (npr. v prvi fazi samo pravno svetovanje pri odvetniku, v drugi fazi po nasvetu in priporočilu odvetnika pravno svetovanje in zastopanje v postopku na prvi stopnji). Da bi bila ta ocena napačna, tožnica niti ne zatrjuje, pa tudi sicer je tožnica v dopolnitvi z dne 4. 12. 2024 glede obsega pravne pomoči navedla le: "prosilka zaproša za redno in/ali izredno pravno pomoč v obsegu zastopanja na prvi, drugi, tretji stopnji (z vsemi izrednimi pravnimi sredstvi), pred ustavnim sodiščem, pred sodišče ESČP in pred mednarodnim kazenskim sodiščem, kar bo to gotovo potrebno", kar je povsem pavšalno in glede mednarodnega kazenskega sodišča celo zgrešeno. V takšnih okoliščinah, ko ima torej tožena stranka izrecno podlago v zakonu, da omeji obseg priznane BPP, in ob dejstvu, kar je izrecno zapisala tudi tožena stranka v izpodbijani odločbi, da bo lahko tožnica kasneje vložila novo prošnjo za BPP (o utemeljenosti katere bo organ za BPP odločal na podlagi novih oziroma takrat zbranih podatkov), očitek o kršitvi pravice do izjave ne more biti utemeljen.

Sodišče je odločilo brez glavne obravnave na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta in upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi iz zgoraj navedenega razloga, v postopku pa ni sodelovala stranka z nasprotnim interesom. Tudi sicer lahko sodišče odloči brez glavne obravnave, če dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med tožnikom in tožencem ni sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1), za kar gre v konkretnem primeru, saj med strankama ni sporno edino relevantno dejansko stanje, tj., da je tožnica prošnjo vložila dne 15. 11. 2024 in jo nato po pozivu dvakrat dopolnila. Tudi tožnica izvedbe glavne obravnave ni predlagala.

Ker tožeča stranka tudi ne izpodbija 3. točke izreka odločbe (četudi se zahtevek glasi na odpravo odločbe v celoti), se tudi v tem delu tožba zavrne.

K III. točki izreka:

Povrnitev stroškov postopka v upravnem sporu je urejena v določbi 25. člena ZUS-1. Če sodišče tožbi ugodi, se tožniku glede na opravljena procesna dejanja in način obravnavanja zadeve prisodi pavšalni znesek povračila stroškov, v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (tretji odstavek 25. člena ZUS-1; v nadaljevanju Pravilnik).

V skladu s Pravilnikom je sodišče tožnici priznalo stroške v znesku 285,00 EUR, kar skupaj z 22 % DDV znaša 347,70 EUR, saj je bil upravni spor rešen brez glavne obravnave, tožnico pa je v postopku zastopal odvetnik (drugi odstavek 3. člena Pravilnika). Zakonske zamudne obresti od stroškov sodnega postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo dalje (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika).

-------------------------------

1Na podlagi drugega odstavka 34. člena ZBPP postopa pristojni organ za BPP po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, če ta zakon ne določa drugače.

2Npr.: navedba organa, kateremu se pošilja, zadeve, katere se tiče, zahtevek oziroma predlog, navedbo o tem, kdo je morebitni zastopnik ali pooblaščenec, osebno ime, firmo oziroma osebno ime vlagatelja, prebivališče (naslov) oziroma sedež vložnika oziroma njegovega zastopnika ali pooblaščenca, podpis vložnika ipd.

3Sever, T., v Komentar zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ur. Kovač, P. in Kerševan, E., 1. knjiga, Uradni list RS in PF UL, Ljubljana 2000, str. 453-460.

4Drugi odstavek 67. člena ZUP.

5V prvem odstavku 140. člena ZUP je določeno, da mora dejansko stanje, na katero opira svoj zahtevek, stranka navesti natančno, po resnici in določno. V drugem odstavku je določeno, da če ne gre za splošno znana dejstva, mora stranka za svoje navedbe predlagati dokaze in jih, če je mogoče, predložiti. Če stranka sama tega ne stori, zahteva to od nje uradna oseba, ki vodi postopek. V tretjem odstavku je določeno, da če stranka v določenem roku ne predloži dokazov, organ samo zaradi tega ne sme zavreči zahteve po drugem odstavku 67. člena ZUP, temveč mora postopek nadaljevati.

6Sever, T., v Komentar zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ur. Kovač, P. in Kerševan, E., 1. knjiga, Uradni list RS in PF UL, Ljubljana 2000, str. 460, in Kovač, P., v Komentar zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ur. Kovač, P. in Kerševan, E., 2. knjiga, Uradni list RS in PF UL, Ljubljana 2000, str. 95.

7Tožena stranka je pridobila zapisnik o zaslišanju tožnice v kazenskem postopku z dne 18. 11. 2024, iz katerega izhaja, da je tožnico zastopal odvetnik, ki ga je tožnica predlagala za izvajalca BPP in ki ga je tožena stranka tudi imenovala.

8Sodišče je odpravilo le I. točko izreka izpodbijane odločbe, kljub temu, da je tožnica v tožbenem zahtevku predlagala odpravo izpodbijane tožbe v celoti. Ustaljena je namreč sodna praksa Vrhovnega sodišča, da tožbenega predloga ne opredeljuje le formalni predlog, kateri upravni akt oziroma njegov del naj se odpravi, temveč ga opredeljujejo tudi tožbene navedbe o tem, kateri vsebinski del izpodbijanega akta je sporen, torej o čem naj sodišče presoja (glej sklep VSRS I Up 139/2023 z dne 29. 6. 2023, 11. točka obrazložitve). Ob upoštevanju navedenega in tožničinih tožbenih navedb, iz katerih jasno izhaja, da želi s tožbo doseči le odpravo I. in II. točke izreka izpodbijane odločbe, je sodišče v tem upravnem sporu presojalo le o zakonitosti izpodbijane odločbe v tem delu.

9Tožnici namreč niso očitana kazniva dejanja genocida, hudodelstev zoper človečnost, vojna hudodelstva ali agresije, ki edina spadajo v pristojnost Mednarodnega kazenskega sodišča (gl. 5. člen Rimskega statusa).