Seznanitev z osebnimi podatki bioloških staršev

Datum

27.11.2025

Številka

07120-1/2025/514

Kategorije

Postopki na centrih za socialno delo, Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, Pridobivanje OP iz zbirk

pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo prejeli vaše zaprosilo za mnenje glede dostopa do osebnih podatkov bioloških staršev s strani posvojene osebe. Pojasnjujete, da ste prejeli dve prošnji po vpogledu v posvojitveni spis, in sicer (1) s strani prve stranke, ki je bila posvojena leta 1968 in je vlogi priložila izpisek iz rojstne matične knjige, na katerem je naveden ime, priimek in takratni naslov njene biološke matere. Stranka je med drugim zahtevala dostop do podatkov o zdravstvenem stanju biološke matere. V skladu z 222. členom DZ ste ji posredovali anonimiziran porodni zapisnik, ki ste ga pridobili po poizvedbah ter (2) s strani druge stranke, ki je bila prav tako posvojena leta 1968 in je vlogi priložila potrdilo o rojstvu, kjer so navedeni podatki (ime priimek, datum rojstva, takratni naslov) biološke matere in očeta, odločbo o posvojitvi, zapisnik o posvojitvi ter izjavo biološke matere, iz katere je razvidno, da biološki oče stranke ni njen takratni soprog, ki je na potrdilu o rojstvu naveden kot biološki oče. Stranka želi pridobiti čim več informacij o svojem izvoru. Po opravljenih poizvedbah ste ugotovili, da je biološka mati prve stranke umrla leta 1970, biološka mati druge stranke pa naj bi umrla 1980, njen uradni biološki oče pa leta 1998. Ker soglasij bioloških staršev ni mogoče pridobiti, stranki pa že razpolagata z osebnimi podatki bioloških staršev, vas zanima:

-Ali lahko strankama razkrijete spisovno dokumentacijo, do katere imata pravico do vpogleda z vidnimi podatki bioloških staršev?

-Ali lahko strankama razkrijete informacijo, da so biološki starši pokojni in od katerega leta so pokojni?

-Ali lahko drugo stranko seznanite s tem, da je mati v času svoje smrti živela v tujini?

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Pri odločanju o zahtevi za dostop do osebnih podatkov bioloških staršev posvojenca po sklenjeni posvojitvi v skladu s TZP, je po mnenju IP potrebno izhajati iz omejitev zakonodaje, ki se za tovrstne posvojitve uporablja – torej TZP in ne DZ. Ker TZP ni vseboval omejitev glede pravice dostopa do osebnih podatkov, je potrebno preveriti tudi možne druge omejitve, ki izhajajo iz Splošne uredbe – v skladu s četrtim odstavkom 15. člena Splošne uredbe pravica do dostopa do osebnih podatkov ne sme vplivati negativno na pravice in svoboščine drugih.

Kako naj CSD postopa v opisanih primerih iz vašega zaprosila, ko posvojeni osebi zahtevata dostop do podatkov pokojnih bioloških staršev, bi bilo potrebno odgovoriti na sledeča vprašanja:

(i)ali posvojena oseba zahteva dostop do lastnih osebnih podatkov po 15. členu Splošne uredbe

(ii)ali morebiti zahteva posredovanje osebnih podatkov po 41. členu ZVOP-2

ter

(iii)ali CSD (zakonito) razpolaga z zahtevanimi osebnimi podatki oziroma ali so zahtevani podatki del posvojitvenega spisa – IP npr. ni znano, na kakšni pravni podlagi CSD razpolaga s porodnim zapisnikom za prvo stranko iz leta 1966 in

(iv)ali zahtevani podatki bioloških staršev morebiti niso varovani kot arhivsko gradivo po določbah ZVDAGA in/ali ZAGOPP.

Obrazložitev:

IP uvodoma poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. To pomeni, da IP v okviru izdaje mnenja ne more odločati o tem, ali so v konkretnem primeru podani pogoji za seznanitev z osebnimi podatki bioloških staršev oziroma za njihovo posredovanje prosilcema.

Glede pravice dostopa do (lastnih) osebnih podatkov

Pravica dostopa do lastnih osebnih podatkov (podatki o bioloških starših so lahko tudi lastni osebni podatki posvojenca) je urejena v 15. členu Splošne uredbe, ki določa, da ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico od upravljavca dobiti 1) potrditev, ali se v zvezi z njim obdelujejo osebni podatki, in kadar je temu tako, 2) dostop do osebnih podatkov in do njihove kopije ter 3) nekatere informacije v zvezi z obdelavo in pravicami, ki jih nato našteva Splošna uredba. Skladno s tretjim odstavkom 15. člena Splošne uredbe je upravljavec posamezniku dolžan zagotoviti tudi brezplačno kopijo osebnih podatkov. Pravica do pridobitve kopije osebnih podatkov ne sme vplivati negativno na pravice in svoboščine drugih (četrti odstavek člena 15. Splošne uredbe). To je lahko tudi pravica do varstva osebnih podatkov drugih posameznikov.

Splošna uredba v 23. členu določa, da lahko pravo Unije ali pravo države članice z zakonodajnim ukrepom omeji obseg obveznosti in pravic iz 12. do 22. in 34. člena (torej tudi pravice do dostopa do lastnih osebnih podatkov iz 15. člena Splošne uredbe), če taka omejitev spoštuje bistvo temeljnih pravic in svoboščin ter je potreben in sorazmeren ukrep v demokratični družbi za zagotavljanje določenih interesov, kot so državna varnost, obramba, interesi, povezani na področju kazenskega prava, neodvisnosti sodstva, varstva posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali pravic in svoboščin drugih ter uveljavljanja civilnopravnih zahtevkov. Na področju posvojitev bi tak zakonodajni akt lahko predstavljal:

1.Temeljni zakon o posvojitvi (TZP)[1], ki se je prenehal uporabljati 31. 12. 1976 – TNZ posebnih določb, ki bi omejevale pravico dostopa do osebnih podatkov bioloških staršev in posvojenega otroka, ni vseboval;

2.Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)[2], ki se je uporabljal od 1. 1. 1977 do 15. 4. 2019 – ZZZDR posebnih določb, ki bi omejevale pravico dostopa do osebnih podatkov bioloških staršev in posvojenega otroka, ni vseboval; in

3.Družinski zakonik (DZ)[3] – DZ vsebuje omejitev dostopa do osebnih podatkov bioloških staršev in posvojenega otroka v 222. členu[4].

Postavlja se vprašanje, ali se omejitve dostopa do osebnih podatkov iz 222. člena DZ lahko uporabijo tudi za posvojitve, sklenjene po TZP (kot gre tudi v konkretnem primeru, saj iz vašega dopisa izhaja, da sta bili obe osebi posvojeni leta 1968, ko je bil v veljavi TZP). Pri odločanju o zahtevi za dostop do osebnih podatkov bioloških staršev posvojenca po sklenjeni posvojitvi v skladu s TZP, je po mnenju IP potrebno izhajati iz omejitev zakonodaje, ki se za tovrstne posvojitve uporablja – torej TZP in ne DZ, in sicer tudi zato, ker prehodna določba 296. člena DZ določa, da se za posvojitve, sklenjene po predpisih, ki so veljali do 1. januarja 1977 (tj. TZP), uporabljajo ti predpisi, razen če so bile spremenjene v posvojitve po Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 69/04 - uradno prečiščeno besedilo, 101/07 - odl. US, 90/11 - odl. US, 84/12 - odl. US in 82/15 - odl. US)[5]. Ker TZP ni vseboval omejitev glede pravice dostopa do osebnih podatkov, je potrebno preveriti tudi možne druge omejitve, ki izhajajo iz Splošne uredbe – kot omejeno zgoraj, pravica do dostopa do osebnih podatkov ne sme vplivati negativno na pravice in svoboščine drugih (četrti odstavek člena 15. Splošne uredbe).

Zaprošeni organ mora torej v skladu s četrtim odstavkom 15. člena Splošne uredbe presoditi, ali bi posredovaje zahtevanih osebnih podatkov negativno vplivalo na pravice in svoboščine drugih. V okoliščinah, ko se osebni podatki nanašajo na umrle osebe, bi bilo po mnenju IP vprašljivo, v kolikšni meri bi bilo mogoče govoriti o negativnem vplivu. Na splošno, pa IP meni, da bi bilo pri takšnem tehtanju potrebno izhajati iz celotnega koncepta posvojitve po Temeljnem zakonu, ki je tudi bistveno drugačen kot to velja za ZZZDR in DZ. Menimo torej, da je tudi pri vprašanju dostopa do osebnih podatkov oziroma omejitve te pravice bistvenega pomena, kakšna vrsta oziroma tip posvojitve je bil sklenjen in kakšna je normativna ureditev posamezne vrste posvojitve v zakonodaji, ki zanjo velja. V skladu s TZP se je posvojitev sklepala s sklenitvijo pogodbe o posvojitvi (13. člen TZP), in sicer na način, da se je sestavilo in podpisalo zapisnik o sklenitvi pogodbe o posvojitvi, ki so ga podpisali vsi, ki so bili navzoči pri sklenitvi pogodbe o posvojitvi (14. člen TZP). Predvidena je bila obvezna navzočnost »posvojitelja, njegovega zakonskega druga, posvojenčevih staršev oziroma njegovega skrbnika, kakor tudi posvojenca, če je starejši od 10 let« (11. člen TZP). Iz navedenega sledi, da so bili udeleženci posvojitve drug drugemu znani. Ena od bistvenih konceptualnih razlik med ureditvijo posvojitve po TZP ter ZZZDR in DR je ta, da je TZP uzakonjal t.i. nepopolno posvojitev – posvojenec je med drugim ohranil tudi zakonito dedno pravico po svojih naravnih starših in sorodnikih, posvojitelj pa je lahko svojega posvojenca popolnoma izključil iz dedovanja, če je imel svoje »rodne otroke« (19. člen TZP), kar pomeni, da bi bila lahko posvojencu povsem odvzeta možnost dedovanja, če ne bi mogle pridobiti nobenih informacij o svojih bioloških starših.

Glede posredovanja osebnih podatkov (drugih oseb) na podlagi zahteve iz 41. člena ZVOP-2

Prosilca bi posredovanje osebnih podatkov bioloških staršev lahko zahtevala tudi na podlagi zahteve iz 41. člena ZVOP-2 (torej kot zahtevo za posredovanje osebnih podatkov drugih oseb in ne kot dostop do lastnih osebnih podatkov, ki ga ureja 15. člen Splošne uredbe), pri čemer bi morala izkazati, da imata za takšno posredovanje pravno podlago. Takšna pravna podlaga bi lahko bila tudi 9. člena ZVOP-2, ki ureja varstvo in posredovanje osebnih podatkov umrlih posameznikov. Navedeno IP izpostavlja, ker v vašem zaprosilu omenjate tudi, da naj bi bili biološki starši posvojenih oseb že pokojni (od leta 1970, 1980 in 1998).

Iz uvodnih določb 27, 158 in 160 Splošne uredbe izhaja, da se ta ne uporablja za osebne podatke umrlih oseb in da države članice lahko določijo pravila za obdelavo teh osebnih podatkov. Posebna pravila glede obdelave osebnih podatkov umrlih je Slovenija določila v ZVOP-2, posebne določbe pa vsebujejo tudi nekateri področni zakoni (npr. Zakon o pacientovih pravicah, Zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih, Zakon o arhivskem gradivu, ki vsebuje osebne podatke o zdravljenju pacienta).

V skladu s prvim odstavkom 9. člena ZVOP-2 se osebni podatki umrlih posameznikov obdelujejo v skladu z zakonom. Tretji odstavek 9. člena ZVOP-2 določa, da upravljavec osebne podatke o umrlem posamezniku na njihovo zahtevo posreduje zakoncu, zunajzakonskemu partnerju, otrokom, staršem ali dedičem, če umrli posameznik ni pisno prepovedal upravljavcu posredovanja njegovih osebnih podatkov ali če drug zakon ne določa drugače. Tak »drug zakon« je lahko tudi DZ, v kolikor bi veljal za konkretno posvojitev, ki v 222. členu določa, da posvojena oseba nima pravice do seznanitve z osebnimi podatki svojih bioloških staršev, prav tako pa ti nimajo pravice do seznanitve z osebnimi podatki otroka, ki so ga dali v posvojitev.

Pomembno je izpostaviti tudi, da v skladu z določbo šestega odstavka 9. člena ZVOP-2 zakonsko varstvo osebnih podatkov umrlih posameznikov preneha 20 let po njihovi smrti, če drug zakon ne določa drugače – to zaradi specialne ureditve ne velja na primer za tisto arhivsko gradivo, ki vsebuje posebej varovane osebne podatke, glede katerih veljajo roki nedostopnosti ali posebna pravila za dostop (glej drugi odstavek 65. člena ZVDAGA, glej tudi 6. člen ZAGOPP, ki določa posebna pravila za dostop do arhivskega gradiva, ki vsebuje osebne podatke o zdravljenju pacienta, ki je nastalo pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti ali NIJZ).

Upravljavec, ki prejme zahtevo za posredovanje podatkov po 41. členu ZVOP-2, ki jo vlagatelj utemeljuje na podlagi 9. člena ZVOP-2, postopa v skladu s postopkovnimi pravili iz 39. do 41. člena ZVOP-2. Zoper odločitev upravljavca o zahtevi za posredovanje ima vlagatelj zahteve na voljo pritožbo pri IP, ko se zahteva nanaša na posredovanje podatkov iz uradnih evidenc ali javnih knjig, oziroma sodno varstvo, v primeru ko gre za posredovanje podatkov iz zbirk, ki niso uradne evidence ali javne knjige.

Glede zastavljenih vprašanj

Da bi ugotovili, kako naj CSD postopa v opisanih primerih iz vašega zaprosila, ko posvojeni osebi zahtevata dostop do podatkov pokojnih bioloških staršev, bi bilo potrebno odgovoriti na sledeča vprašanja:

-ali posvojena oseba zahteva dostop do lastnih osebnih podatkov po 15. členu Splošne uredbe

-ali morebiti zahteva posredovanje osebnih podatkov po 41. členu ZVOP-2

ter

-ali CSD (zakonito) razpolaga z zahtevanimi osebnimi podatki oziroma ali so zahtevani podatki del posvojitvenega spisa – IP npr. ni znano, na kakšni pravni podlagi CSD razpolaga s porodnim zapisnikom za prvo stranko iz leta 1966 in

-ali zahtevani podatki bioloških staršev morebiti niso varovani kot arhivsko gradivo po določbah ZVDAGA in/ali ZAGOPP.

Na zgornja vprašanja lahko odgovori le upravljavec in ne IP. Kot že pojasnjeno zgoraj, pa v konkretnih primerih, ko sta bili posvojitvi sklenjeni po TZP, omejitve dostopa do osebnih podatkov iz 222. člena DZ niso relevantne.

IP sklepno ponavlja, da v okviru neobvezujočega mnenja ne more odločati o tem, ali so v konkretnem primeru podani pogoji za posredovanje/dostop do osebnih podatkov, temveč lahko zgolj opozori na relevantno pravno podlago ter pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je določeno posredovanje/dostop do podatkov zakonito. Konkretno presojo pa lahko oziroma mora opraviti izključno upravljavec osebnih podatkov, ki nosi tudi odgovornost za tovrstno opravljeno presojo. V tem mnenju IP tako ne more podati odgovora na zastavljena vprašanja – ali CSD lahko prosilcema posreduje zahtevane podatke bioloških staršev; tudi zato, ker v primeru, če prosilca podatke zahtevata na podlagi 15. člena Splošne uredbe (dostop do lastnih osebnih podatkov), je IP v primeru prijave pristojen za nadzor nad zakonitostjo obdelave osebnih podatkov. V primeru zavrnitve zahteve za posredovanje po 41. členu Splošne uredbe, v kolikor bi se ugotovilo, da se zahteva za posredovanje nanaša na posredovanje osebnih podatkov iz uradnih evidenc (ali javnih knjig), pa je IP pritožbeni organ.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravila:

Sandra Kajtazović, univ. dipl. prav.

dr. Jelena Virant Burnik, informacijska pooblaščenka

---

[1]Uradni list FLRJ, št. 30/1947, 24/1952, Uradni list SFRJ, št. 10/1965, 29/1971, Uradni list SRS, št. 51/1971, 15/1976 – ZZZDR.

[2]Uradni list SRS, št. 15/1976, 30/1986 - ZNP, 1/1989, 14/1989, Uradni list RS, št. 13/1994 - ZN, 82/1994 - ZN-B, 29/1995 - ZPDF, 26/1999 - ZPP, 60/1999 - odl. US, 70/2000 - ZZNPOB, 64/2001, 110/2002 - ZIRD, 42/2003 - odl. US, 16/2004, 101/2007 - odl. US, 90/2011 - odl. US, 84/2012 - odl. US, 82/2015 - odl. US, 15/2017 - DZ, 94/2022 - odl. US, 94/2022 - odl. US.

[3]Uradni list RS, št. 15/2017, 21/2018 - ZNOrg, 16/2019 - ZNP-1, 22/2019, 67/2019, 200/2020 - ZOOMTVI, 94/2022 - odl. US, 94/2022 - odl. US, 5/2023, 34/2024 - odl. US.

[4]222. člen DZ določa: »(1) Po posvojitvi se v matični register vpišejo posvojitelji kot otrokovi starši.

[4](2) Po pravnomočnosti odločbe o posvojitvi posvojena oseba nima pravice do seznanitve z osebnimi podatki svojih bioloških staršev, ki se vodijo v matičnem registru in v drugih evidencah osebnih podatkov, prav tako ti nimajo pravice do seznanitve z osebnimi podatki otroka, ki so ga dali v posvojitev. Seznanitev s temi podatki je mogoča le ob pisnem soglasju osebe, na katero se nanašajo. Otrok, ki je dopolnil 15 let, lahko sam poda soglasje, če je sposoben razumeti njegov pomen in posledice, v nasprotnem primeru pa njegov zakoniti zastopnik. Soglasje pridobi center za socialno delo na pobudo posvojene osebe ali bioloških staršev.

[4](3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko posvojena oseba ali njen zakoniti zastopnik zahteva od centra za socialno delo podatke o zdravstvenem stanju bioloških staršev v obsegu in pod pogoji, ki jih določa zakon. V tem primeru center za socialno delo pridobi podatke od zdravstvenih zavodov in jih v anonimizirani obliki pošlje posvojeni osebi ali njenemu zakonitemu zastopniku.

[4](4) Določbe drugega in tretjega odstavka tega člena ne veljajo v primeru posvojitve otroka zakonca ali zunajzakonskega partnerja.«

[5]Pred uveljavitvijo ZZZDR in DZ je posvojitev urejal TZP, ki je uzakonjal t. i. nepopolno posvojitev. S posvojitvijo je med posvojiteljem na eni strani ter posvojencem in njegovimi potomci z druge strani nastalo podobno razmerje, kot je razmerje med starši in otroki. Posvojitelj je izvrševal roditeljsko pravico in bil posvojenčev zakoniti zastopnik. Posvojitev ni vplivala na pravice posvojenca do naravnih staršev in sorodnikov pa tudi ne na njegovi dolžnosti do njih (17. člen TZP). Posvojenec je ohranil tudi zakonito dedno pravico po svojih naravnih starših in sorodnikih (drugi odstavek 228. člena ZD v zvezi s 25. členom ZD iz leta 1955). Šele v letu 1976 sprejet ZZZDR je uvedel t. i. popolno posvojitev (za katero je značilno, da vse medsebojne pravice posvojenca, bioloških staršev in drugih sorodnikov prenehajo), ki je prejšnja ureditev ni poznala.

[6]V skladu z drugim odstavkom 6. člena ZAGOPP (Zakon o arhivskem gradivu, ki vsebuje osebne podatke o zdravljenju pacienta, Uradni list RS, št. 85/16) je arhivsko gradivo dostopno: - pacientu, na katerega se nanaša; - osebam, ki imajo pravico do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo pacienta po njegovi smrti v skladu z določbami zakona, ki ureja pacientove pravice in zakona, ki ureja zdravstveno dejavnost. ZAGOPP posebej ureja dostop do arhivskega gradiva za namene znanstvenega raziskovanja.