Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožena stranka, ki ni vložila pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje - zavrnilni del je neuspešno izpodbijala samo tožeča stranka - nima revizije zoper sodbo druge stopnje.
Revizija se zavrže.
Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora tožena stranka plačati tožniku znesek 9032,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 12.9.1991 dalje do plačila ter mu povrniti 6.000,00 SIT pravdnih stroškov, višji zahtevek pa je zavrnilo. Ugotovilo je, da je tožena stranka prodala tožniku osebni avtomobil in zahtevala plačilo vnaprej. Tožnik je kupnino plačal dne 16.9.1988, avtomobil pa je prejel dne 5.6.1991. Glede na take ugotovitve pripadajo tožniku na podlagi določbe 26. čl. zakona o blagovnem prometu obresti na vplačano kupnino po obrestni meri, ki jo priznavajo banke varčevalcem za hranilne vloge na vpogled. Ker je tožena stranka tožniku zagotovila nespremenjeno ceno, ni šlo za špekulacijo.
Proti tej sodbi se je pritožila samo tožeča stranka, vendar je sodišče druge stopnje njeno pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Zavrnilo je pritožbeno stališče tožeče stranke, da je šlo za špekulacijo in da bi ji zato pripadale višje obresti.
Proti sodbi sodišča druge stopnje vlaga revizijo tožena stranka. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da zavrne tožbeni zahtevek, podrejeno pa, da sodbi razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da je sodišče druge stopnje zavrnilo njeno pritožbo in navaja razloge, zaradi katerih meni, da bi moralo pritožbi ugoditi.
Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil (3. odst. 390. čl. ZPP).
Revizija ni dovoljena.
Tožena stranka ni vložila pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje. Zoper to sodbo se je pritožil samo tožnik in sicer izrecno zoper zavrnilni del sodbe. Obsodilni del, s katerim je bilo toženi stranki naloženo plačilo zneska 9.032,00 (ne pa 57.523,90 SIT kot zmotno navaja v reviziji), ni bil izpodbijan in je zato v tem delu postala sodba sodišča prve stopnje pravnomočna. Predmet odločanja na pritožbeni stopnji je bil samo zavrnilni del sodbe; o obsodilnem delu sodišče druge stopnje ni razsojalo, ker ni bil izpodbijan (365. čl. ZPP). Glede na navedeno se revizija, ki izpodbija obsodilni izrek lahko nanaša samo na sodbo sodišča prve stopnje. To pa ni dovoljeno, ker je mogoče vložiti revizijo samo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (1. odst. 382. čl. ZPP).
V tej zadevi bi bila mogoča revizija zoper zavrnilni del sodbe, ki je bil potrjen s sodbo sodišča druge stopnje. Pravni interes, kot bistveno predpostavko za dovoljenost vsakega pravnega sredstva, pa bi za revizijo v tem primeru imela samo tožeča stranka. Če bi tožena stranka izpodbijala izrek, s katerim je bil zavrnjen del tožbenega zahtevka ob upoštevanju njenih ugovorov, za to ne bi imela pravnega interesa in bila taka revizija nedovoljena iz tega razloga (2. odst. 389. čl. ZPP).
Glede na navedeno revizija tožene stranke ni dovoljena in jo je zato revizijsko sodišče zavrglo (392. čl. ZPP).