Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Sodba VIII Ips 171/2002

ECLI:SI:VSRS:2003:VIII.IPS.171.2002 Delovno-socialni oddelek

prenehanje delovnega razmerja disciplinski postopek kršitev delovnih obveznosti
Vrhovno sodišče
8. april 2003
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Po določbi drugega odstavka 9. člena Konvencije MOD št. 158, je dokazno breme, da obstoji resen razlog za prenehanje delovnega razmerja, ki izhaja iz obnašanja delavca, na delodajalcu. Kršitev delovnih obveznosti je lahko razlog za prenehanje delovnega razmerja, vendar jo mora delodajalec dokazati in ne samo zatrjevati.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklepa direktorja tožene stranke, na podlagi katerih je tožniku prenehalo delovno razmerje zaradi kršitve delovne obveznosti. Ugotovilo je, da je tožena stranka izpeljala disciplinski postopek v nasprotju z določbami Zakona o delovnih razmerjih, Kolektivne pogodbe za gospodarstvo in Kolektivne pogodbe gradbenih dejavnosti. Tožena stranka ni izdala sklepa o uvedbi disciplinskega postopka, prav tako pa v disciplinskem postopku tožnik ni bil zaslišan. S tem je kršila eno izmed načel postopka, pravico do obrambe. Disciplinskega postopka pri toženi stranki sploh ni bilo, saj je bila tožniku odločba o prenehanju delovnega razmerja vročena istega dne, ko naj bi storil očitano kršitev delovnih obveznosti.

Sodišče druge stopnje je pritožbi obeh strank zavrnilo kot neutemeljeni in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo prvostopnega sodišča, da je kršitev pravice do obrambe bistvena kršitev disciplinskega postopka absolutne narave, ki jo v sodnem postopku ni mogoče sanirati.

Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, vlaga tožena stranka revizijo iz vseh revizijskih razlogov. Navaja, da je bila kršitev delovnih obveznosti evidentna, da je bil disciplinski postopek uveden in da je bil tožnik tudi zaslišan. S tem, ko je naložil bistveno več mivke, kot jo je kupec naročil in plačal, je šlo lahko samo za zavestno, naklepno ravnanje, s katerim se omogoči drugemu korist. Za tako ravnanje pa je disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja več kot utemeljen. Varovanje tožnikovih pravic se lahko sanira v postopku pred sodiščem, kjer mu je ponovno dana možnost, da odgovori na očitane kršitve.

Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 -ZPP) vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Po določbi 371. člena ZPP revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava. Revizijsko sodišče je pri preizkusu izpodbijane sodbe, glede na dejstvo, da gre za izredno pravno sredstvo, zelo omejeno. Preizkusiti jo sme le v mejah tistih razlogov - če gre za kršitve ZPP, torej tistih kršitev določb postopka - ki so v njej navedene. Tožeča stranka ni navedla, katere kršitve zakona o pravdnem postopku očita sodišču prve in druge stopnje, zato v tej smeri izpodbijane sodbe ni mogoče preizkušati. Kršitve postopka pri delodajalcu se presojajo v okviru preizkusa pravilne uporabe materialnega prava (103. člen ZDR (1990)), pri čemer je revizijsko sodišče vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in preizkušalo sodišče druge stopnje (tretji odstavek 370. člena ZPP).

Eno temeljnih načel, tudi disciplinskega postopka, je pravica do obrambe, saj mora biti delavec seznanjen z začetkom postopka in očitano kršitvijo. To načelo je varovano s pravico delavca iz prvega odstavka 62. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (Uradni list SFRJ št. 60/89 in nasl. - ZTPDR), da je z vročitvijo zahteve obveščen o začetku disciplinskega postopka in tudi vabljen na disciplinsko obravnavo. Med vročitvijo zahteve in vabila na obravnavo ter dnevom same obravnave mora preteči čas, ki je potreben, da si delavec zagotovi obrambo. Opustitev vročitve zahteve za začetek disciplinskega postopka in vabila za disciplinsko obravnavo pomeni absolutno bistveno kršitev določb disciplinskega postopka.

Kršitve, ki se delavcu očitajo, morajo biti v zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka vsebinsko, časovno in pravno opredeljene. Opis dejanja mora vsebovati vse znake, ki jih splošni akt ali kolektivna pogodba določa za očitane kršitve in naveden mora biti čas storitve posamezne kršitve. Disciplinski organ in nato tudi sodišče, lahko o disciplinski odgovornosti delavca odločata le v okviru opisa (opredelitve) dejanj v zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka (objektivna identiteta zahteve pristojnega organa in odločbe disciplinskega organa). Ne zadošča zgolj opis ravnanja, ki prepušča šele disciplinskemu organu ugotovitev, kaj je delavec storil in s kakšno obliko krivde. Na jasno vsebinsko in časovno določenost očitanih kršitev že v zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka so vezane tudi druge pomembne pravne posledice: vprašanje zastaranja, načelo ne bis in idem, zagotavljanje pravice do obrambe.

Zakon ne pozna "evidentnih kršitev delovnih obveznosti", za katere bi delodajalec lahko izrekal disciplinske ukrepe prenehanja delovnega razmerja, ne da bi bil predhodno izpeljan postopek, v katerem bi bilo delavcu dokazano, da je storil očitano kršitev delovnih obveznosti, da je zanjo odgovoren in da se mu za tako kršitev lahko izreče najstrožji disciplinski ukrep. Direktor tožena stranka je le ugotovil, da je tožnik dne 7.1.1999 naložil kupcu 9m3 mivke namesto 3m3. Ni navedel, katero od vnaprej predpisanih kršitev delovnih obveznosti je s tem storil, ni ugotavljal, zakaj je do tega prišlo, ni utemeljil, kako je prišel do sklepa, da je tožnik to storil naklepno in z namenom omogočiti nekomu pridobiti korist, in tudi ni navedel, kakšna materialna škoda je toženi stranki nastala. Zgolj prepričanje direktorja tožene stranke ne zadošča. Po določbi drugega odstavka 9. člena Konvencije MOD št. 158 (Zakon o ratifikaciji _ Uradni list SFRJ-Mednarodne pogodbe, št. 4/84, Akt o notifikaciji nasledstva, Uradni list RS-MP, št. 18/92), je dokazno breme, da obstoji resen razlog za prenehanje delovnega razmerja, ki izhaja iz obnašanja delavca, na delodajalcu. Kršitev delovnih obveznosti je lahko razlog za prenehanje delovnega razmerja, vendar jo mora delodajalec dokazati in ne samo zatrjevati.

Zmotno je stališče tožene stranke, da se napake v postopku pri delodajalcu (v obravnavani zadevi dejansko izvedba celotnega postopka) lahko sanirajo v postopku pred sodiščem. Po 23. členu Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94 in 20/98 - ZDSS) odloča sodišče v delovnem sporu o zakonitosti dokončnih odločitev delodajalca in sodni postopek ni nadaljevanje postopka pri delodajalcu.

Ker glede na navedeno bistvene kršitev določb pravdnega postopka niso bile navedene, po presoji revizijskega sodišča pa je izpodbijana sodba materialno pravno pravilna, je revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (378. člen ZPP).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia