Jedro

Sodišče prve stopnje je tožečo stranko pravilno pozvalo k dopolnitvi predloga za taksno oprostitev. Tožeča stranka ugotovitve sodišča prve stopnje, da predloga ni dopolnila, obrazloženo ni izpodbijala. Sodišče prve stopnje je njen predlog po določbi četrtega odstavka 108. člena ZPP torej pravilno zavrglo.

Tožeča stranka je v ugovoru zoper plačilni nalog ugovarjala le, da sodna taksa ni pravilno odmerjena in da se taksne obveznosti na podlagi vsebine plačilnega naloga ne da preizkusiti. Pritožbene navedbe, da taksna obveznost ni nastala, tako pomenijo pritožbene novote, ki v pritožbenem postopku niso dovoljene, saj tožeča stranka ni z ničemer izkazala, da teh dejstev in dokazov brez svoje krivde ni mogla navesti v postopku pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 337. člena v zvezi s 366. členom ZPP).

Izrek

I. Pritožba tožeče stranke se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v I. točki izreka zavrglo predlog tožeče stranke za oprostitev sodne takse za redni postopek v višini 126,00 EUR z dne 27. 1. 2020, v II. točki izreka pa zavrnilo ugovor tožeče stranke zoper plačilni nalog z dne 6. 1. 2020. 2. Zoper ta sklep se pritožuje tožeča stranka. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka zavrglo predlog tožeče stranke za taksno oprostitev, in sicer iz razloga, ker tožeča stranka nepopolnega predloga ni pravočasno dopolnila. Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa in podatkov spisa, je tožeča stranka vložila predlog za taksno oprostitev, ki ni vseboval vseh predpisanih sestavin iz drugega odstavka 12. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1), zato jo je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 26. 5. 2020 pozvalo, naj svoj predlog v roku 8 dni ustrezno dopolni. Nadalje iz izpodbijanega sklepa in spisa izhaja, da je bil tožeči stranki prej navedeni sklep vročen dne 17. 6. 2020, da se je rok iz tega sklepa iztekel dne 27. 6. 2020 in da tožeča stranka predloga do izteka tega roka (pa tudi še kasneje) ni dopolnila.

5. V postopku odločanja glede plačil sodnih taks se glede na določbo tretjega odstavka 1. člena ZST-1 smiselno uporabljajo določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Drugi odstavek 12. člena ZST-1 določa podatke in izjave, ki jih mora vsebovati predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks. Če jih ne vsebuje, ravna sodišče v skladu s pravili o nepopolnih vlogah (tretji odstavek 12. člena ZST-1). Če je vloga nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, zahteva sodišče od vložnika, da mora vlogo popraviti ali dopolniti (prvi odstavek 108. člena ZPP). Če vložnik vloge ne popravi ali dopolni tako, da je primerna za obravnavo, jo sodišče zavrže (četrti odstavek 108. člena ZPP).

6. Ni utemeljen pritožbeni očitek, da iz izpodbijanega sklepa ne izhaja natančno, na katere procesne predpostavke se odločitev nanaša. Sodišče prve stopnje se je namreč v izpodbijanem sklepu glede tega izrecno sklicevalo na svoj sklep z dne 26. 5. 2020. Takšna obrazložitev je sicer skopa, vendar popolnoma zadostna, saj ob vpogledu v prej navedeni sklep omogoča ugotovitev, katere procesne predpostavke za obravnavanje predloga za taksno oprostitev niso bile izpolnjene.

7. V konkretnem primeru v okviru tožeče stranke nastopata dva subjekta, in sicer prvi tožnik (A. A.) in druga tožnica (družba B., d. o. o.), ki ju je oba zastopala ista pooblaščenka (Odvetniška družba C., o. p., d. o. o.). Kot izhaja iz sklepa sodišča prve stopnje z dne 26. 5. 2020 (red. št. 12) in samega spisa, iz predloga tožeče stranke za taksno oprostitev (red. št. 5) ni bilo razvidno, na koga, torej na katerega od obeh subjektov, se predlog nanaša, prav tako pa prej navedeni predlog tožeče stranke tudi ni vseboval vseh predpisanih sestavin, med drugim tudi soglasja stranke, da lahko sodišče po uradni dolžnosti pridobi podatke, ki so davčna tajnost. Nasprotnega tožeča stranka niti ne zatrjuje. Ker je po prvem odstavku 12. člena ZST-1 odločitev o taksni oprostitvi vezana na predlog stranke, gre v prvem primeru za pomanjkljivost, ki preprečuje obravnavanje vloge (prvi odstavek 108. člena ZPP). Prav tako pa tudi pomanjkanje prej navedenega soglasja, ki je po drugem odstavku 12. člena ZST-1 obvezna sestavina predloga za taksno oprostitev, onemogoča odločanje o taksni oprostitvi, saj onemogoča celostno ugotovitev strankinega materialnega položaja oz. premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, ki se upošteva pri odločanju o taksni oprostitvi (peti odstavek 11. člena in 12.a oz. 12.b člen ZST-1).1 Utemeljenosti strankinega predloga se tako ni dalo preizkusiti.

8. Sodišče prve stopnje je torej tožečo stranko pravilno pozvalo k dopolnitvi predloga za taksno oprostitev. Tožeča stranka ugotovitve sodišča prve stopnje, da predloga ni dopolnila, obrazloženo ni izpodbijala. Sodišče prve stopnje je njen predlog po določbi četrtega odstavka 108. člena ZPP torej pravilno zavrglo. Glede na vse navedeno pa tožeča stranka tudi ne more uspeti s pavšalnim sklicevanjem na pravico do sodnega varstva. Zavrženje njenega predloga, zaradi česar je izostala meritorna odločitev o njem, je bilo namreč posledica njenega lastnega ravnanja, tožeča stranka pa je bila na takšne posledice tudi opozorjena (gl. sklep z dne 26. 5. 2020 na red. št. 12).

9. Kot izhaja iz I. točke izreka izpodbijanega sklepa, je sodišče prve stopnje v celoti (in ne morda samo deloma) zavrglo predlog tožeče stranke. Zato so že iz tega razloga neutemeljeni pritožbeni očitki tožeče stranke o tem, da sodišče prve stopnje ni odločilo o njenih podrednih predlogih, ki naj bi jih vseboval predlog za oprostitev plačila sodne takse.

10. Tako tudi niso relevantne navedbe, ki se tičejo zmožnosti tožeče stranke za plačilo sodne takse, saj v primeru nepopolne vloge, ki ni (pravočasno) dopolnjena, do njene meritorne obravnave ne more priti.2 Pri tem pa pritožbeno sodišče še pripominja, da so pritožbene navedbe o napačnih stališčih sodišča prve stopnje glede obsega sredstev tožeče stranke in glede tega, katere obveznosti se upoštevajo, poleg tega še protispisne, saj izpodbijani sklep takšnih stališč in ugotovitev ne vsebuje.

11. Sodišče prve stopnje je v II. točki izpodbijanega sklepa zavrnilo ugovor tožeče stranke zoper plačilni nalog, in sicer z utemeljitvijo, da je bila sodna taksa v plačilnem nalogu za plačilo sodne takse z dne 6. 1. 2020 pravilno določena.

12. Prvi odstavek 34a. člena ZST-1 določa, da je zoper plačilni nalog dopustno v osmih dneh od vročitve naloga vložiti ugovor iz razlogov, da taksna obveznost ni nastala, da je taksa že plačana ali da je sodišče takso napačno odmerilo.

13. Tožeča stranka je v ugovoru zoper plačilni nalog ugovarjala le, da sodna taksa ni pravilno odmerjena in da se taksne obveznosti na podlagi vsebine plačilnega naloga ne da preizkusiti. Pritožbene navedbe, da taksna obveznost ni nastala, tako pomenijo pritožbene novote, ki v pritožbenem postopku niso dovoljene, saj tožeča stranka ni z ničemer izkazala, da teh dejstev in dokazov brez svoje krivde ni mogla navesti v postopku pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 337. člena v zvezi s 366. členom ZPP). Ne glede na navedeno pa pritožbeno sodišče še dodaja, da je pritožbena navedba, da je bila tožba vložena podredno, pred tem pa je bil podan pobotni ugovor, poleg tega še protispisna. V kolikor pa tožeča stranka s tem meri na sodno takso za podredni zahtevek, pa ji pritožbeno sodišče pojasnjuje, da se v tem postopku izpodbijani plačilni nalog nanaša na plačilo sodne takse za primarni zahtevek, zato tudi če ne bi šlo za pritožbene novote, tožeča stranka ne bi mogla uspeti s pritožbenimi navedbami, da taksna obveznost še ni nastala, saj naj bi bila tožba vložena podredno.

14. Tožeča stranka razlogov sodišča prve stopnje, na podlagi katerih je to ugotovilo, da je bila sodna taksa po taksni tarifi iz Priloge 1 k ZST-1, ki je skladno z drugim odstavkom 16. člena ZST-1 sestavni del tega zakona, pravilno odmerjena, niti ne izpodbija, pritožbeno sodišče pa se nanje v izogib ponavljanju nanje sklicuje.

15. Na koncu pa pritožnica razveljavitve izpodbijanega sklepa tudi ne more doseči s pritožbenim stališčem, da rok za plačilo sodne takse ne more začeti teči pred pravnomočnostjo odločitve o ugovoru in o oprostitvi plačila sodne takse. Sodišče prve stopnje je namreč tožečo stranko v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pravilno opozorilo, da po določbi tretjega odstavka 14.a člena oz. sedmega odstavka 34.a člena ZST-1 začne rok za plačilo sodne takse v primeru predloga za taksno oprostitev oz. ugovora zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse teči (že) po vročitvi sklepa, s katerim je bilo odločeno o predlogu oz. ugovoru. V konkretnem primeru, ko se je tožeča stranka zoper takšen sklep pritožila, bo rok za plačilo sodne takse po določbi sedmega odstavka 34.a člena ZST-1 res začel teči šele po prejemu tega sklepa, vendar pa je to posledica okoliščine (pritožbe tožeče stranke), ki je nastopila šele po izdaji izpodbijanega sklepa.

16. Skladno s sedmim odstavkom 34. člena ZST-1 pritožbeno sodišče zato tožečo stranko opozarja, da začne rok za plačilo takse po plačilnem nalogu V Pg 2428/2019 z dne 6. 1. 2020 teči naslednji dan po vročitvi tega sklepa.

17. Pritožbeno uveljavljeni razlogi so se tako izkazali za neutemeljene, kot izhaja iz vsega zgoraj navedenega, pa je bilo izpodbijani sklep tudi mogoče preizkusiti. Ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev, je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

1 Prim. še sklepe Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cpg 378/2019 z dne 20. 6. 2019, opr. št. II Cp 337/2018 z dne 26. 2. 2018 in opr. št. III Ip 2337/2017 z dne 25. 9. 2017. 2 Prim. npr. sklepa Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. I Cpg 378/2019 z dne 20. 6. 2019 in opr. št. II Cpg 994/2017 z dne 1. 12. 2017.