Jedro

Običajna poznanstva sodnikov in izvor v isti pokrajini oziroma geografskem okolju z udeleženci postopkov, na kar izhodiščno upnik navezuje vse ostale trditve o pristranskosti sodnice, samo po sebi ne morejo predstavljati razloga za njeno izločitev v konkretnem primeru.

Upnikova opozorila v pritožbi, da je bil predsednik Višjega sodišča v Ljubljani tudi sodnik Okrožnega sodišča v Novem mestu in se s sodnico poznata že od tam, ter da je sodil v zadevi, kjer je upnik tedaj zastopal kot zakoniti zastopnik podjetje, kar kaže tudi na njegovo pristranskost, v tem postopku odločanja o njegovi zahtevi, so pravno nepomembna že zgolj iz razloga, ker predsednik v tem postopku ni bil izločan oziroma izločen na podlagi 70. člena ZPP..

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča druge stopnje.

Obrazložitev

1. Predsednik sodišča druge stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnil zahtevo upnika za izločitev višje sodnice C. C. v zadevi IV Ip 896/2021, ki se v pritožbenem postopku pred Višjim sodiščem v Ljubljani vodi zaradi pritožbe zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 3. 5. 2021 Z 8/2021, s katerim se je predlog za izdajo začasne odredbe štel za umaknjenega. Navedel je, da dvom o nepristranskosti sodnice ni ovržen s tem, ko je sodnica v preteklosti sodila na novomeškem sodišču ter z upnikovimi navedbami o njeni povezanosti in dogovarjanju z izvršilno sodnico sodišča prve stopnje ter nasprotnimi strankami in njihovim pooblaščencem. Višja sodnica C. C. sodi glede na pravila o dodeljevanju zadev, v skladu s Sodnim redom in letnim razporedom sodišča. Poznanstva z v upnikovi zahtevi navedenimi osebami so posledica dejstva, da tudi sama izvira iz istega geografskega okolja. To pa samo po sebi ni razlog za njeno izločitev in ne pomeni, da sodnica o zadevi ne more odločati nepristransko. Z nobenimi od udeležencev postopka tudi nima tesnih stikov, temveč je kot z drugo stranjo v enako ohlapnih odnosih, ki po oceni predsednika sodišča ne presegajo običajnih poznanstev, temelječih na opravljanju poklica ali na podlagi prebivanja v istem širšem lokalnem okolju. V zvezi z očitkom glede prednostnega obravnavanja pritožbenega postopka I Ip 38/2020, v katerem je sodnica sodelovala, ko naj bi hitrost pretoka informacij med sodiščema prve in druge stopnje kazala na pristransko obravnavanje zadev v korist nasprotne stranke, pa izpostavlja, da je vodenje postopka in sprejem odločitev v pristojnosti sodnika oziroma senata, ter da nestrinjanje z vodenjem postopka in odločitvami samo po sebi ne more predstavljati razloga za izločitev. Razen tega predsednik sodišča v neodvisno odločanje sodečega sodnika tudi ne sme posegati. Sklicuje se tudi na pojasnila sodnice v zvezi z delnim umikom predloga za izvršbo.

2. Upnik v pritožbi (ki jo naslavlja sicer - nepravilno kot ugovor), izpostavlja, da vztraja pri svojih navedbah, saj sodišče razen leporečenja ni ponudilo nobenih dokazov, ki bi izpodbijali njegove trditve. Opozarja še, da je predsednik sodišča bil tudi sodnik v Novem mestu in se s sodnico poznata že od prej. Razen tega je v zadevi A., d. o. o., proti B., d. o. o., ko je upnik nastopal kot zakoniti zastopnik podjetja A., d. o. o., sodil izredno pristransko. Ne more se znebiti občutka, da gre v tej zadevi za ponovno pristranskost. Podjetje je moralo poravnati dolg do B., d. o. o., za blago, katerega sploh ni naročilo niti prevzelo. Fizična oseba, ki ni imela ničesar s podjetjem, je zlorabila ime podjetja in prevzela robo, katero je potem na podlagi neupravičene sodbe moralo plačati njegovo podjetje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik v pritožbi zgolj pavšalno navaja, da izpodbijani sklep ni ponudil nobenih dokazov, ki bi izpodbijali njegove trditve. Na takšno pavšalno kritiko izpodbijanega sklepa Vrhovno sodišče zgolj odgovarja, da soglaša z vsemi obsežnimi in pravilnimi razlogi predsednika Višjega sodišča v Ljubljani, in ponavljanje teh razlogov v tem sklepu ni potrebno. Posebej poudarja le, da običajna poznanstva sodnikov in izvor v isti pokrajini oziroma geografskem okolju z udeleženci postopkov, na kar izhodiščno upnik navezuje vse ostale trditve o pristranskosti sodnice, samo po sebi ne morejo predstavljati razloga za njeno izločitev v konkretnem primeru.1

5. Upnikova opozorila v pritožbi, da je bil predsednik Višjega sodišča v Ljubljani tudi sodnik Okrožnega sodišča v Novem mestu in se s sodnico poznata že od tam, ter da je sodil v zadevi, kjer je upnik tedaj zastopal kot zakoniti zastopnik podjetje A., d. o. o., kar kaže tudi na njegovo pristranskost, v tem postopku odločanja o njegovi zahtevi, so pravno nepomembna že zgolj iz razloga, ker predsednik v tem postopku ni bil izločan oziroma izločen na podlagi 70. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP).

6. Odklonitveni razlog za izločitev iz 6. točke 70. člena ZPP, na katerega je upnik oprl svojo zahtevo za izločitev, torej ni izkazan, kot je pravilno ugotovljeno z izpodbijanim sklepom. Neutemeljeno pritožbo je Vrhovno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ).

7. Senat je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Glej na primer sklep VS RS Cp 3/2011 z dne 31. 3. 2011.