Jedro

Sklep o razrešitvi je lahko sestavni del sklepa o razporeditvi, tudi če to ni izrecno zapisano.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z obravnavano sodbo med drugim ugodilo zahtevku tožnika in odločilo, da mu je tožena stranka dolžna zaradi protizakonite razporeditve po VIII. točki pogodbe o zaposlitvi izplačati odškodnino v znesku 2,576.842,80 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 19.1.1996 dalje.

Sodišče druge stopnje je z izpodbijano sodbo pritožbi tožene stranke ugodilo in v izpodbijanem delu spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je zahtevek tožnika za plačilo odškodnine zaradi protizakonite razporeditve, določene v VIII. točki individualne pogodbe o zaposlitvi, zavrnilo.

Zoper pravnomočno sodbo drugostopenjskega sodišča je tožnik vložil revizijo formalno iz revizijskih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Vsebinsko je navajal, da je nesprejemljiva odločitev sodišča o ničnosti določb v pogodbi o zaposlitvi, saj je bila pogodba sklenjena v skladu z zakonskimi predpisi, neusklajene pa so bile statutarne določbe.

Zmotno je tudi razlogovanje sodišča v zvezi z mandatom delavca s posebnimi pooblastili. Sodišče ni ugotovilo, da je bil zmoten celoten postopek sprejemanja nove sistemizacije in tudi zato postopek razporeditve ni bil pravilen. Delovnega mesta, na katerega naj bi bil tožnik razporejen, ni bilo, prav tako ni bilo zakonskih pogojev za njegovo razporeditev. Sklep, ki ga izpodbija, je res sklep o razporeditvi, ki pa vsebuje tudi sklep o razrešitvi. Zato je predlagal, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in zahtevku ugodi oziroma podredno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje.

Revizija je bila v skladu z določbo 390. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP-77 - Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 35/91 in Uradni list RS, št. 55/92 in 19/94), ki se glede na določbo 498. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99) v tem postopku še uporablja, vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Zato revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP-77, ter na pravilno uporabo materialnega prava.

Ob reševanju revizije revizijsko sodišče ni ugotovilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP-77, drugih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka pa revizija vsebinsko ne uveljavlja, zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe v tej smeri ni preizkušalo.

Po določbi tretjega odstavka 385. člena ZPP-77 revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe glede tovrstnih revizijskih navedb ni preizkušalo.

Sodišče druge stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe ugotovilo, da odškodnina zaradi nazakonite razporeditve v pogodbi o zaposlitvi ni bila določena in je iz tega razloga tožnikov zahtevek zavrnilo. Pri tem glede na to, da se zahteva zaradi nezakonite razporeditve pogodbeno dogovorjena odškodnina v višini 12 plač, ne glede na dejansko škodo, za odločitev ni pomembno, ali je bil tožnik v času sporne razporeditve na delovnem mestu s posebnimi pooblastili ali ne, kako je potekal postopek sprejemanja nove sistemizacije in ali je bil razporejen v skladu z določbo 17. člena zakona o temeljnih pravicah iz delovenga razmerja (ZTPDR - Uradni list SFRJ, št. 60/89 in 42/90). Revident sicer navaja, da je zahteval odškodnino po VIII. točki pogodbe o zaposlitvi, vendar je svoj zahtevek ves čas obrazlagal (tudi v reviziji) kot da izhaja iz nezakonite razporeditve. Res je sicer, da je vsaj vsebinsko sklep o razrešitvi lahko sestavni del sklepa o razporeditvi, tudi če to ni izrecno zapisano, vendar ne gre prezreti, da je revident ves čas postopka zatrjeval, da razrešen sploh ni bil in je verjetno zato tudi postavil zahtevek (odškodnina zaradi nezakonite razporeditve), kot ga pravilno ugotavlja sodišče druge stopnje. Ker gre za denarni zahtevek, s katerim revident lahko prosto razpolaga, je sodišče imelo dejansko in pravno osnovo za njegovo zavrnitev. Ker je bila izrecno zavrnjena odškodnina zaradi nezakonte razporeditve zato, ker taka odškodnina ni bila predmet dogovarjanja v individualni pogodbi o zaposlitvi, ni sprejemljiv očitek, da bi sodišče moralo pred odločitvijo odločiti tudi o zakonitosti razporeditve, saj ni podlage za ugoditev takemu zahtevku (pavšalna odškodnina).

Zato je revizijsko sodišče v skladu z določbo 393. člena ZPP-77 revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

Sodišče je določbe ZPP-77 in ZTPDR uporabilo smiselno kot predpisa Republike Slovenije v skladu z določbo prvega odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).