Jedro

V primeru, ko oseba, ki ni imela možnosti udeležbe v postopku kot stranski udeleženec, meni, da vplivno območje ni bilo pravilno določeno, lahko v skladu s tretjim odstavkom 70. člena ZGO-1 predlaga obnovo postopka. Svoji vlogi pristojnemu upravnemu organu mora priložiti ekspertno mnenje, iz katerega izhaja, da je vplivno območje objekta v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja prikazano napačno.

Izrek

1. Tožba se zavrne.

2. Zahtevka tožnikov in prizadete stranke A. d.o.o., za povrnitev stroškov postopka se zavrneta.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je Upravna enota Slovenska Bistrica zavrgla predlog tožnikov za obnovo postopka v zvezi z izdanim gradbenim dovoljenjem za gradnjo prizidave skladišča in nadstrešnice ter spremembe namembnosti iz skladišča v recikliranje kovinskih in nekovinskih odpadkov in ostankov ter elektropoliranje neerjavih jekel na parc. št. 181/4 k.o. ..., investitorja družbe B. d.o.o. Prav tako je tožnikoma naložila, da morata investitorju povrniti stroške postopka v znesku 686,90 EUR. Prvostopni upravni organ v obrazložitvi sklepa navaja, da sta tožnika dne 28. 4. 2008 podala vlogo za obnovo postopka po uradni dolžnosti, ker menita, da gradbeno dovoljenje škodno posega v korist oškodovancev zaradi degradacije okolja, škodljivih emisij, ogrožanja objektov, zmanjšanja vrednosti okoliških nepremičnin in ogroženega zdravja ljudi v okolici. Ker je organ ugotovil, da ni podan noben od obnovitvenih razlogov, določenih v 260. členu ZUP, ni začel obnove postopka po uradni dolžnosti, temveč je vlogo obravnaval kot predlog za obnovo postopka na podlagi zahteve stranke. Predmetno gradbeno dovoljenje je bilo izdano 12. 3. 2008, torej v času veljavnosti Zakona o graditvi objektov (Ur. list RS, št. 102/2004 – UPB1, ZGO-1). Ta je v drugem odstavku 62. člena določal, da se imajo pravico udeleževati postopka kot stranski udeleženci tudi lastniki nepremičnin in imetniki služnostne oz. stavbne pravice na nepremičninah, ki jih na podlagi vplivnega območja objekta, prikazanega z mejo v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, določi pristojni upravni organ. Ta je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja ugotovil, da vlagatelja nista bila znotraj meje vplivnega območja objekta, kar pomeni, da nista bila stranska udeleženca. Če pa sta tožnika menila, da je bilo vplivno območje objekta prikazano napačno, bi morala v skladu s tretjim odstavkom 70. člena ZGO-1 pritožbi oz. predlogu za obnovo postopka najpozneje v 15. dneh po vloženi vlogi predložiti ekspertno mnenje, iz katerega bi izhajalo, da je vplivno območje objekta prikazano napačno. Tovrstnega mnenja vlagatelja nista priložila. Upravni organ je zato tožnika z dopisom z dne 21. 11. 2008 pozval, da v 15. dneh predložita ekspertno mnenje. V ta namen je tožnik dne 24. 11. 2008 vpogledal v projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja ter si fotokopiral določene listine spisa. Dne 9. 12. 2008 sta tožnika podala predlog za podaljšanje roka za izdelavo ekspertnega mnenja in zahtevo za predložitev projektne dokumentacije. Navedenemu predlogu je organ dne 15. 12. 2008 ugodil in podaljšal rok za 10 dni, vendar sta tožnika dne 29. 12. 2008 ponovno zahtevala podaljšanje roka. Tudi tej vlogi je organ ugodil 13. 1. 2009 ter rok podaljšal še za dodatnih 15 dni ter v prilogi dopisa poslal fotokopijo strokovne ocene vplivov na okolje z vplivnim območjem. Dne 13. 2. 2009 sta tožnika ponovno podala predlog za podaljšanje roka, ki ga je organ dne 17. 2. 2009 ponovno podaljšal za 15 dni. Dne 9. 3. 2009 je organ dobil novo vlogo za podaljšanje roka za izdelavo mnenja, vendar je presodil, da je tožnikoma omogočil dovolj časa za izdelavo ekspertnega mnenja, ter da je z dovolitvijo vpogleda v dokumentacijo spisa in dostavo fotokopij listin zadostil določilu 82. člena ZUP. Ker tožnika niti v podaljšanem roku nista dostavila ustreznega ekspertnega mnenja, posledično nista izkazala, da sta upravičeni osebi za vložitev zahteve za obnovo postopka iz razloga po 9. točki prvega odstavka 260. člena ZUP, zato je upravni organ vlogo v skladu z drugim odstavkom 267. člena ZUP zavrgel. Navedeno odločitev je potrdila tudi tožena stranka z odločbo št. 35108-233/2008/10 tm z dne 5. 5. 2009. Ugotavlja, da tožnika niti v podaljšanem roku nista predložila dokaza, da je vplivno območje v projektu prikazano napačno, zato jima ne gre položaj stranke v postopku izdaje spornega gradbenega dovoljenja. Tožena stranka je tudi zavrnila pritožbene ugovore kot neutemeljene, saj meni, da je bilo tožnikoma omogočeno dokazovanje, prav tako jima je bila omogočena pridobitev projektne dokumentacije, na podlagi katere bi lahko dala izdelati mnenje o vplivnem območju. Če sta tožnika menila, da bi potrebovala še druge listine spisa, bi se lahko zglasila pri organu in zahtevala kopije, ni pa organ po določbah ZUP dolžan strankam z interesom pošiljati listin.

Tožnika v tožbi navajata, da nista bila obveščena glede gradnje objekta investitorja podjetja B. d.o.o., zato v upravnem postopku nista mogla pravočasno ukrepati, ker ni bilo znano, ali bo gradnja posegala v interesno sfero tožnikov. Šele po začetku gradnje je bilo mogoče ugotoviti, da sta zainteresirani stranki in sta zato priglasila intervencijo s predlogom za obnovo postopka. Spor med strankami je v tem, da upravni organ tožnikoma ni dovolil vpogleda v spis. Zaradi navedenega nista mogla odreagirati pravočasno, saj jima niso bili znani podatki o ugotavljanju obsega investicije. Tožnika tako zaradi pomanjkanja dokumentacije in nemožnosti vpogleda v spis nista mogla pripraviti ustrezne dokumentacije, da bi lahko izkazovala interesno sfero. Predmet tega postopka je ugotavljanje vplivnega območja, kar pa je možno izključno le na podlagi dokumentacije, iz katere je razvidno, kakšen vpliv bo imel novi objekt na območje. Ker tožnika te možnosti nista imela, tudi nista mogla ustrezno dokumentirati svoje intervencije. Predlagata, da sodišče izpodbijani sklep in odločbo tožene stranke odpravi ter toženi stranki naloži povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih, navedeni v njenih odločbi in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Odgovor na tožbo je podala tudi družba A., d.o.o., ki je pravna naslednica družbe B. d.o.o. in ki ima v tem postopku položaj prizadete stranke. V odgovoru na tožbo navaja, da tožnika v tem primeru ne moreta varovati nobenega svojega pravnega interesa, zato tudi ne moreta predlagati obnove. Tožnika v tožbi sploh nista navedla, v čem bi naj bila odločba nezakonita. Ponavljata le navedbe glede vplivnega območja, pri čemer pa niti z enim dokazom ne dokazujeta zatrjevanih trditev. Dne 16. 1. 2009 pa je investitor že tudi dobil uporabno dovoljenje, kar dokazuje, da je objekt zgrajen v skladu z gradbenim dovoljenjem. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne in tožnikoma naloži povrnitev stroškov postopka.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča sta upravna organa v zadevi odločila pravilno in za svojo odločitev navedla pravilne razloge. Sodišče se tako v celoti strinja z razlogi izpodbijanega sklepa in odločbe tožene stranke in se nanje v izogib ponavljanju tudi sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, Ur. list RS, št. 105/2006, 62/2010, ZUS-1). Tudi v tožbi tožnika smiselno le ponavljata ugovore, ki sta jih navedla v pritožbi in o katerih je že pravilno presodila tožena stranka, zato s tožbo ne moreta uspeti.

Predmet presoje v tem upravnem sporu je, ali sta tožnika izkazala upravičenje za vložitev predloga za obnovo postopka na podlagi 9. točke 260. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. list RS, št. 8/99 in spremembe, ZUP). V skladu z navedeno določbo lahko predlaga obnovo postopka oseba, ki bi morala biti udeležena v postopku kot stranka ali stranski udeleženec, pa ji taka možnost ni bila dana.

Kdo ima položaj stranke in stranskega udeleženca v postopku izdaje gradbenega dovoljenja določa ZGO-1. V skladu z določbo 62. člena navedenega zakona, kot je veljala v času izdaje spornega dovoljenja, se imajo pravico udeleževati postopka izdaje gradbenega dovoljenja tudi lastniki nepremičnin in imetniki služnostne oz. stavbne pravice, ki jih na podlagi vplivnega območja objekta, prikazanega z mejo v projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja, določi pristojni upravni organ za gradbene zadeve. V primeru pa, ko oseba, ki ni imela možnosti udeležbe v postopku kot stranski udeleženec, meni pa, da vplivno območje ni bilo pravilno določeno, lahko v skladu s tretjim odstavkom 70. člena ZGO-1 predlaga obnovo postopka, pri čemer mora svoji vlogi pristojnemu upravnemu organu predložiti ekspertno mnenje, iz katerega izhaja, da je vplivno območje objekta v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja prikazano napačno.

Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanih odločb, to pa potrjujejo tudi podatki predloženega upravnega spisa, je upravni organ prve stopnje tožnika pozval, da predložita ekspertno mnenje, da je bilo vplivno območje določeno napačno, in jima v ta namen tudi omogočil vpogled v projektno dokumentacijo, ki jo je izdelala družba C. d.o.o. z dne 25. 1. 2008 ter strokovno oceno vplivov na okolje, ki jo je izdelala družba D. d.o.o., z decembra 2007. Prav tako je tožnikoma na njuno zahtevo omogočil fotokopiranje določenih listin spisa ter tudi po pošti dostavil strokovno oceno vplivov na okolje. Rok, ki ga določa že zakon za predložitev ekspertnega mnenja, je upravni organ na predlog tožnikov tudi trikrat podaljšal za skupno 40 dni. Glede na ugotovljeno sta tako po mnenju sodišča tožnika imela dovolj časa za pripravo strokovnega mnenja, prav tako sta lahko pridobila potrebne podatke za izdelavo mnenja, saj jima je bil omogočen vpogled v spis, posredovane pa so jima bile tudi kopije zahtevanih listin. Zato sodišče zavrača njun ugovor, da jima ni bil omogočen vpogled v spis, kot neutemeljen in v nasprotju s podatki spisa. V skladu z določbami ZUP pa so stranke dolžne pošteno uporabljati pravice, ki so jim priznane z zakonom, ki ureja upravni postopek, ne pa da te pravice zlorabljajo za zavlačevanje postopka. Po vsem navedenem zato sodišče pritrjuje odločitvi prvostopnega upravnega organa, ko je predlog za obnovo postopka zavrgel, ker tožnika nista dokazala, da bi morala sodelovati v postopku izdaje spornega dovoljenja za gradnjo, saj je ugotovilo, da je navedena odločitev pravilna in zakonita, tožba pa neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Izrek o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.