Jedro

Nespoštovanje javnopravnih predpisov pri gradnji na lastni nepremičnini v posestni pravdi in pravno relevantno dejstvo.

Izrek

Pritožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, da naj se ugotovi, da je toženka motila tožnika v mirni posesti dela vzhodne fasade njegove stanovanjske hiše v..., stoječe na parceli št. 896 s tem, ko je 22.2.1993 naslonila na jugovzhodnem delu fasade hiše iznad višine 2,70 m po celotni dolžini leseni opaž za gradnjo betonskega zidu in zatem v naslednjih dneh na istem mestu zgradila in naslonila betonski zid z vencem v višini 20 cm iznad višine 2,70 m, na severovzhodnem delu fasade pa naslonila na isto fasado betonski zid v dolžini l,20 m in v višini z nagibom od 2,40 do 2,70 m ter, da naj se zato toženki naloži odstranitev tega zidu v dolžini 8,80 m in višini 20 cm iznad višine 2,70 m, vse v osmih dneh.

Tožniku je naložilo, da je dolžan povrniti toženki pravdne stroške v znesku 15.500,00 SIT v petnajstih dneh.

Zoper ta sklep je vložil pritožbo tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi zatrjuje, da ugotovitev sodišča prve stopnje, da je toženka gradila v skladu z dovoljenji upravnega organa, ni točna.

Toženka namreč te gradnje ni opravila v skladu z lokacijskim in gradbenim dovoljenjem. O tem je tožnik obvestil gradbeno inšpektorico, ki je prišla na ogled in tožniku zatem v dopisu z dne 5.3.1993 tudi sporočila, da je bila investitorici izdana ureditvena odločba. Kaj ta odločba toženki nalaga sicer tožniku ni znano, vendar že to zadošča za zaključek, da gradnja toženke ni bila v skladu z lokacijskim in gradbenim dovoljenjem. Sodišče prve stopnje torej ni v zadostni meri raziskalo ali obstoji element protipravnosti in je zato v tem delu zmotno ugotovilo dejansko stanje. Poleg tega je tožnik 10.3.1993 naslovil pripombe zoper nezakonito toženkino gradnjo na več upravnih organov in oseb Občine. Te pripombe so obravnavali in ena izmed pripomb se nanaša tudi na višino slemena novega objekta. Višina slemena je zaradi predpisanega naklona strehe pogojena z višino zidu naslonjenega na tožnikovo fasado. Upravni organ je v dopisu z dne 26.3.1993 sporočil tožniku, da bo morala toženka zaradi ugotovljenih neskladnosti, oziroma pomanjkljivosti pridobiti si dopolnilno gradbeno dovoljenje. Tudi to dejstvo kaže, da so v toženkinem ravnanju, ko je z gradnjo posegla v posest tožnikovega zidu, podani elementi protipravnosti. Tožnik zato predlaga razveljavitev izpodbijane odločbe in ponovno obravnavanje zadeve.

Pritožba ni utemeljena.

Po oceni pritožbenega sodišča za odločitev v tej zadevi ni odločilno, ali je toženkina gradnja v skladu z lokacijsko in gradbeno dokumentacijo, ali ne. Morebitno nespoštovanje javnopravnih predpisov pri gradnji na lastni nepremičnini v posestni pravdi namreč ni pravno relevantno dejstvo. V takšni pravdi je relevantno zgolj dejstvo posesti in nastalega motenja. Motenje posesti pa lahko predstavlja le dejanje, ki onemogoča normalno izvrševanje dejanske oblasti nad stvarjo. V konkretni zadevi, ko je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je toženka sporni objekt zgradila samostojno na svoji parceli ob tožnikovem zidu, pa kakšnega ogrožanja razmerja tožnika zaradi te gradnje v smislu preprečevanja ali omejevanja njegove posesti na zidu, tožnik niti zatrjuje ne. Zato posestnega varstva zaradi motenja posesti, ki naj bi bilo v tem, da je gabarit zgradbe na toženkini parceli večji od gabarita prejšnje drvarnice, tožnik nima. Sodišče prve stopnje je torej pravilno uporabilo materialno pravo, ko je tožbeni zahtevek tožnika kot neutemeljen zavrnilo. Pritožbeno sodišče je zato moralo pritožbo tožnika, ki kot je že zgoraj navedeno, opozarja na dejstva, ki v motenjski pravdi niso relevantna, zavrniti in ker tudi ni ugotovilo zmotne uporabe materialnega prava in kakšne bistvene kršitve postopka iz 2.odst. 354.čl. ZPP, potrditi sklep sodišča prve stopnje (2.odst. 380.čl. ZPP).