Jedro

Pravno odločilno za odločitev po 17. členu ZSR (v zvezi z 8. členom tega zakona) je, kdo od razvezanih zakoncev ima večje stanovanjske potrebe. Trditev, da bi si predlagatelj lahko priskrbel drugo stanovanje, na odločitev ne more vplivati.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je predlagatelja določilo za imetnika pravice do uporabe stanovanja v..., nasprotni udeleženki pa je naložilo, da se mora iz stanovanja izseliti v 15 dneh od dneva, ko ji bodo preskrbljeni najpotrebnejši prostori. Sodišče druge stopnje je to odločitev potrdilo potem, ko je zavrnilo pritožbo nasprotne udeleženke.

Proti sklepu sodišča druge stopnje je vložila revizijo nasprotna udeleženka. Uveljavlja vse revizijske razloge iz 385. člena ZPP. V reviziji trdi, da za izpodbijano odločitev niso izpolnjeni pogoji po ZSR. Sodišče ni upoštevalo, da si predlagatelj lahko preskrbi drugo stanovanje, nasprotna udeleženka pa ne. Nasprotna udeleženka bi tudi bolje lahko skrbela za hčerki. Sedaj res ne prebiva v stanovanju, ker jo je iz njega s svojim ravnanjem izrinil predlagatelj. Dejstvo, da s predlagateljem (očetom) živita tudi hčerki, ki sta dovolj odrasli, da se sami oskrbujeta, ne more biti odločilno. Stroške res plačuje predlagatelj, ker je bila nasprotna udeleženka dalj časa brez zaposlitve. Sedaj pa je upokojena in bo lahko prispevala tudi za otroka. Sodišče tudi ni ravnalo prav, ko je opravilo obravnavo brez njene navzočnosti in ne da bi zaslišalo njene priče (s tem v zvezi je vložila predlog za obnovo postopka). Predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da nasprotno udeleženko določi za imetnico pravice do uporabe stanovanja, podrejeno pa, da zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Revizija je bila vročena tedanjemu javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o reviziji ni izjavil, in predlagatelju, ki je nanjo odgovoril (3. odstavek 390. člena zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 37. členom zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP). Predlaga njeno zavrnitev.

Revizija ni utemeljena.

Revizijski razlog bistvene kršitve določb nepravdnega postopka uveljavlja nasprotna udeleženka šele v reviziji. V revizijskem postopku je dopustno uveljavljati le nekatere bistvene kršitve določb postopka na prvi stopnji in sicer iz 1. točke 1. odstavka 385. člena ZPP (v zvezi s 37. členom ZNP). Te kršitve morajo biti opredeljene in obrazložene s konkretnimi dejanji ali opustitvami sodišča med postopkom. Zgolj trditev, da nasprotna udeleženka ni bila navzoča pri zaslišanju prič ter da sodišče ni hotelo zaslišati njenih prič, ne zadošča za obravnavanje teh dogodkov v revizijskem postopku. Priče so lahko zaslišane tudi v nenavzočnosti stranke, če je ta pravilno vabljena (v konkretnem primeru tudi z izrecno privolitvijo pooblaščenke), odločitev o tem, ali bo sodišče zaslišalo določene priče ali ne, pa je odvisna predvsem od presoje, ali je ta dokaz potreben ali ne. Katere procesne kršitve naj bi sodišče pri tem kršilo, nasprotna udeleženka ni zatrjevala. Nestrinjanje z dokazno oceno pa ni dovoljen revizijski razlog (3. odstavek 385. člena ZPP). Sodišči prve in druge stopnje sta tudi pravilno uporabili prejšnji zakon o stanovanjskih razmerjih (Ur.l. SRS, št. 35/82 in 14/84) v zvezi s 158. členom stanovanjskega zakona (Ur.l. RS, št. 18/91 in 21/94). Pravno odločilno za odločitev po 17. členu ZSR (v zvezi z 8. členom tega zakona) pa je, kdo od razvezanih zakoncev ima večje stanovanjske potrebe. Sodišči prve in druge stopnje sta ugotovili, da je to predlagatelj. Odločitev sta oprli na nesporna dejstva, kot so: da je bila ml. hčerka udeležencev J. dodeljena v varstvo in vzgojo očetu, da ta zanjo tudi dejansko skrbi in jo preživlja, da nasprotna udeleženka v stanovanju prespi le občasno, sicer pa v njem stalno ne prebiva, da v stanovanju v skupnem gospodinjstvu s predlagateljem in sestro prebiva tudi druga hčerka. Pavšalna trditev, da bi si predlagatelj lahko priskrbel drugo stanovanje, ki jo nasprotna udeleženka brez kakršnekoli utemeljitve ponavlja tudi v reviziji, tako na odločitev ne more vplivati. Prav tako ne dejstvo, da je nasprotna udeleženka sedaj v pokoju in bo odslej lahko plačevala za otroka. Dolžnost preživljanja otrok ni odvisna od stanovanjske pravice.

Revizija zato ni utemeljena. Revizijsko sodišče jo je potem, ko je ugotovilo, da tudi niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, zavrnilo kot neutemeljeno (393. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

Ker udeleženca v revizijskem postopku nista priglasila stroškov postopka, je stroškovni izrek odpadel.