Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Prvi odstavek 247. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju določa za vrnitev premoženja v kapitalski sklad Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje tudi pogoj, da je bilo premoženje prenešeno na uporabnike izven sistema socialnega zavarovanja na podlagi v tem členu taksativno naštetih predpisov. Ker dejanski prenos premoženja v sistem izven socialnega zavarovanja ni bil izveden na podlagi enega od predpisov iz 1. odstavka 247. člena ZPIZ, ni podlage za denacionalizacijo.
Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 372/99-9 z dne 28.6.2000.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbo tožeče stranke proti odločbi tožene stranke z dne 4.2.1999, s katero je ta zavrnila zahtevo tožeče stranke za denacionalizacijo nepremičnine (poslovnega prostora), vpisane do deleža 191/1000, pri z.k. vložku št. 693, k.o. P.p. I. del, na katerem je vknjižen kot imetnik pravice uporabe T.p. "V." L. Zahteva je bila vložena na podlagi določb 247. in 248. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 12/92, 7/96, v nadaljevanju ZPIZ/92).
Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe navaja, da je med strankama sporno, ali je premoženje, ki je predmet zahteve za denacionalizacijo, prešlo na uporabnike izven sistema socialnega zavarovanja na način, ki omogoča denacionalizacijo. Predmetna nepremičnina, ki je bila pred podržavljenjem last Pokrajinskega zavoda za nameščence, t.j. pravnega prednika Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju Zavod) je prešla v splošno ljudsko premoženje na podlagi Zakona o socialnem zavarovanju delavcev, nameščencev in uslužbencev (Uradni list FLRJ, št. 65/46). Kot organ upravljanja je bil ob podržavljenju nepremičnine določen Državni zavod za socialno zavarovanje. Predmetno premoženje, ki je ostalo tudi po podržavljenju v upravljanju pravnega prednika Zavoda, je v upravljanje Občine L. C. (izven sistema socialnega zavarovanja) prešlo šele na podlagi izjave z dne 27.8.1964. Zato je po presoji sodišča prve stopnje pravilna odločitev tožene stranke, da ker premoženje ni prešlo na uporabnika izven sistema socialnega zavarovanja na podlagi predpisa iz 247. člena ZPIZ ni podlage za denacionalizacijo. Tožbo je sodišče prve stopnje zavrnilo na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/2000, v nadaljevanju ZUS).
Kapitalski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki na podlagi 2. odstavka 447. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 106/99, 72/2000, v nadaljevanju ZPIZ/99) nadaljuje kot upravičenec že začete postopke za vrnitev premoženja, kot tožeča stranka v tem upravnem sporu vlaga pritožbo zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Po njenem mnenju je bil prenos premoženja izven sistema socialnega zavarovanja dejansko izveden že ob podržavljenju, z izjavo pa se je le uskladilo zemljiškoknjižno stanje z dejanskim, zato ocenjuje, da odločitev v izpodbijani sodbi ni utemeljena. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje.
Tožena stranka, Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa in prizadeta stranka na pritožbo niso odgovorile.
Pritožba ni utemeljena iz naslednjih razlogov: Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v 247. členu, na katerega tožeča stranka opira svoj zahtevek, določa podlago in pogoje za vračanje premoženja nosilcev obveznega socialnega zavarovanja delavcev v kapitalski sklad Zavoda. Po 1. odstavku navedenega člena so premoženje nosilcev obveznega socialnega zavarovanja delavcev, ki je bilo po 9.5.1945 brez nadomestila podržavljeno ali neodplačno preneseno na uporabnike izven sistema socialnega zavarovanja po predpisih, ki so navedeni v tem členu, dolžne pravne osebe, ki razpolagajo s tem premoženjem, do višine vrednosti družbenega kapitala, prenesti na Zavod kot na edinega pravnega naslednika.
Iz obrazložitve izpodbijane sodbe sicer izhaja, da je bilo premoženje, ki je predmet zahtevka v obravnavani zadevi, podržavljeno na podlagi Zakona o socialnem zavarovanju delavcev, nameščencev in uslužbencev, vendar je bil kot organ upravljanja tega premoženja določen pravni prednik Zavoda. Sodišče prve stopnje zato pravilno ugotavlja, da je sporno premoženje tudi po podržavljenju ostalo v sistemu socialnega zavarovanja, saj je pravni prednik Zavoda s spornim premoženjem upravljal vse do leta 1964, ko je to prešlo na Občino L. C. (izven sistema socialnega zavarovanja). Dejanski prenos premoženja v sistem izven socialnega zavarovanja v letu 1964 pa kot izhaja iz spisov, ni bil izveden na podlagi enega od predpisov, ki so taksativno našteti v 1. odstavku 247. člena ZPIZ/92. Tožeča stranka pa tudi ni, niti v svoji vlogi, niti v teku upravnega postopka, prav tako pa tudi ne v svoji tožbi oziroma pritožbi, izkazovala prenosa premoženja na Občino L. - C. na podlagi predpisa iz 1. odstavka 247. člena ZPIZ/92. Pritožbeni ugovor tožeče stranke, glede na navedeno, ne more vplivati na drugačno odločitev pritožbenega sodišča. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi, niti razlogi na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 73. člena ZUS kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.