Jedro

Ker tožnik želi brezplačno pravno pomoč za uveljavljanje odškodnine za nesrečo pri delu, ki se je zgodila leta 1977 in za izpodbijanje odločbe o prenehanju delovnega razmerja iz leta 1988, in sta oba zahtevka zastarala, ni možnosti, da bi tožnik z zahtevkoma uspel in zato ni razumno sprožiti postopka, tožnik ni upravičen do brezplačne pravne pomoči, ker niso izpolnjeni pogoji iz 24. člena ZBPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, št. U 1279/2002-8 z dne 10.7.2002.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 11.6.2002, s katero je ta zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v sporu, ki bi ga tožnik sprožil zoper nekdanjega delodajalca S.Ž. d.d. L. Ugotovila je, da želi uveljavljati odškodnino za nesrečo pri delu, ki je bila leta 1977, ki je ni uveljavljal zaradi pritiska vodstva podjetja, in ugovor zoper prenehanje delovnega razmerja v letu 1988, ko mu je delodajalec prekinil delovno razmerje, ker naj tožnik ne bi prišel na delo. Ker so v sporni zadevi pretekli vsi roki, je tožena stranka ocenila, da tožnik nima nobenih možnosti za uspeh v rednem postopku in je zato njegovo prošnjo za brezplačno pravno pomoč zavrnila. Po 24. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP, Uradni list RS, št. 48/2001) je eden od pogojev za odobritev te pomoči verjeten izgled za uspeh zadeve oziroma da je postopek glede na izid zadeve razumno sprožiti. V obrazložitvi izpodbijane sodbe je prvostopno sodišče ponovilo razloge, ki jih je v svoji odločbi navedla tožena stranka, in sicer, da tožnik z zahtevkom ne bi uspel, ker bi bila zadeva očitno nerazumna, saj so potekli vsi roki za uveljavljanje njegovih zahtevkov. To pa je po 24. členu ZBPP razlog, zaradi katerega se brezplačna pravna pomoč ne odobri.

Pritožnik v pritožbi vztraja na tem, da se mu zagotovi brezplačna pravna pomoč pri uveljavljanju njegovih pravic do prejšnjega delodajalca S.Ž., pri čemer predvsem želi, da mu S.Ž. dajo stanovanje za njega in njegove otroke, saj nikoli ni imel drugega kot železničarsko stanovanje. Podrobno opisuje svoje življenjske razmere preden je nastopil zaporno kazen in prosi, da mu sodišče pri uveljavljanju njegovih pravic pomaga.

Tožena stranka in Državno pravobranilstvo Republike Slovenije kot zastopnik javnega interesa na pritožbo nista odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Tudi po presoji pritožbenega sodišča je odločitev tožene stranke in prvostopnega sodišča pravilna in zakonita. V 24. členu BPP so namreč predpisani pogoji, pod katerimi se lahko brezplačna pravna pomoč odobri. Med temi pogoji je naveden tudi pogoj, da ima zadeva, za katero se želi brezplačna pravna pomoč, verjeten izgled za uspeh in jo je glede na izid razumno sprožiti. Tudi če bi bil tožnik iz drugih razlogov upravičen do brezplačne pravne pomoči, sta tako tožena stranka kot sodišče prve stopnje pravilno presodila, da glede na to, da bi poskušal uveljavljati odškodnino za posledice delovne nesreče v letu 1977 in za zatrjevano nezakonito prenehanje delovnega razmerja v letu 1988, z zahtevki ne bi mogel uspeti, ker je za vložitev takih zahtevkov zamudil vse predpisane roke. Oseba, ki se ne strinja z odločitvijo organov, bodisi disciplinske komisije ali drugih organov, ima po ustavi in po zakonih pravico do pritožbe in do sodnega varstva, vendar le, če to uveljavlja v predpisanih rokih. Tožena stranka in sodišče prve stopnje sta tožniku pojasnila, da so mu za uveljavljanje odškodnine za poškodbo pri delu in za izpodbijanje prenehanja delovnega razmerja roki potekli. Ker v tem času ni sprožil nobenega spora, tudi sedaj ne bi mogel uspeti. Zato se mu tudi brezplačna pravna pomoč upravičeno ni odobrila.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo prvostopnega sodišča.