Jedro

Sodišče odloča o tem, katere pravočasno prerekane terjatve so verjetno izkazane, ne more pa spremeniti upraviteljeve izjave o priznanju terjatve tako, da bi priznano terjatev štelo kot prerekano.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na priznano terjatev upnika Banka X. (zap. št. 3) ter v delu, ki se nanaša na priznano terjatev upnika A., d. o. o. v znesku 5.087,67 EUR (zap. št. 43) končnega seznama preizkušenih terjatev z dne 22. 9. 2020 (p. d. 154).

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o priznanih, prerekanih in verjetno izkazanih terjatvah odločilo tako, kot je navedeno v končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 22. 9. 2020 (p. d. 154), ki je sestavni del tega izreka in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa.

2. Zoper navedeni sklep je vložil dolžnik pravočasno pritožbo z dne 2. 10. 2020. V pritožbenem roku je pravočasno vložil tudi dopolnitev pritožbe z dne 7. 10. 2020, ki ju je pritožbeno sodišče skupaj štelo kot pritožbo dolžnika. V pritožbi uveljavlja pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter terjatev upnika A., d. o. o. v znesku 5.087,76 EUR, šteje kot prerekano ter odloči, da ni verjetno izkazana. Glede terjatve Banke X. pa predlaga, da naj pritožbeno sodišče te terjatve ne prizna.1

3. Stečajni upravitelj je na pritožbo dolžnika odgovoril. Pritožbenemu sodišču predlaga, da naj dolžnikovo pritožbo zavrne.

4. Zoper navedeni sklep sodišča prve stopnje se je pritožil tudi upnik B. d. o. o. O njegovi pritožbi je že pravnomočno odločilo Okrožno sodišče v Celju s sklepom z dne 4. 2. 2021. Sklenilo je, da se šteje njegova pritožba za umaknjena. Ker je bilo o upnikovi pritožbi že pravnomočno odločeno, te pritožbe pritožbeno sodišče ni obravnavalo.

5. Pritožba dolžnika ni utemeljena.

6. Postopek prijave in preizkusa terjatev je opredeljen v členih 59 do 72 ZFPPIPP. Kot izhaja iz zakona sodišče s sklepom o preizkusu terjatev odloči o tem, katere terjatve so dokončno priznane ali prerekane (druga točka drugega odstavka 69. člena ZFPPIPP). Vendar pa to ne pomeni, da lahko sodišče šteje kot prerekane terjatve, ki niso bile pravočasno in pravilno prerekane niti s strani upravitelja, niti strani katerega od upnikov oziroma od dolžnika (v postopku prisilne poravnave). Iz navedenega sledi, da sodišče s sklepom o preizkusu terjatev odloči o priznanih in prerekanih terjatvah tako, da upošteva, da je priznana tista pravočasno prijavljena terjatev, ki jo je priznal upravitelj z izjavo v osnovnem seznamu preizkušenih terjatev (61. člen ZFPPIPP) in proti kateri nihče od upnikov (63. člen ZFPPIPP) niti dolžnik (64. člen ZFPPPIPP) ni pravočasno (v 15 dneh po objavi osnovnega seznama preizkušenih terjatev tretji odstavek 63. člena ZFPPIPP) vložil ugovora o prerekanju terjatev. Pri tem je treba še upoštevati, da po poteku roka za vložitev ugovora o prerekanju terjatve niti upravitelj (šesti odstavek 61. člena ZFPPIPP) niti drugi upniki (četrti odstavek 63. člena ZFPPIPP), pravočasno prijavljene in priznane terjatve drugega upnika ne morejo več prerekati. Enako pa velja tudi za dolžnika (drugi odstavek 64. člena ZFPPIPP). Preskakovanje posameznih faz postopka preizkusa terjatev prav tako ni dovoljeno (primerjaj Cst 381/2018). V zvezi s tem je treba dodati še, da se pri preizkusu verjetnosti terjatev, zoper katere je bil pravočasno in pravilno vložen ugovor, upoštevajo in presojajo zgolj zatrjevana dejstva o neobstoju terjatve, navedena v ugovoru o prerekanju terjatve (2. točka drugega odstavka 68. člena ZFPPIPP).

7. Dolžnik v pritožbi napada izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na priznano terjatev upnika Banka X. d. d. (zap. št. 3) po končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 22. 9. 2020. Vendar pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnik v zakonsko določenem roku za ugovor o prerekanju terjatve, ugovora po 62. členu ZFPPIPP ni vložil, temveč prereka terjatev tega upnika šele v pritožbi zoper sklep o preizkusu terjatev. Že iz navedenega razloga dolžnik s pritožbo v tem delu ne more uspeti. Kot je bilo že navedeno, poteka postopek preizkusa terjatev po strogo formalno določenih pravilih. Ker ugovor zoper terjatev upnika Banka X. d. d. ni bil vložen, pritožbeno sodišče nima zakonske podlage, da bi se o prijavljeni terjatvi tega upnika izreklo tako, da je ne bi priznalo. Ta postopek namreč ni namenjen preizkusu sodišča, ki bi samo od sebe ugotavljalo, ali so bile terjatve pravilno priznane, čeprav bi morale biti po mnenju pritožnika prerekane.

8. Dolžnik pa nadalje s pritožbo napada tudi ugotovitev sodišča v izpodbijanem sklepu v delu, ki se nanaša na priznano terjatev upnika A., d. o. o. v znesku 5.087,67 EUR (zap. št. 43) po končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 22. 9. 2020. V tem delu pritožbeno sodišče sicer ugotavlja, da je dolžnik vložil pravočasen ugovor zoper terjatev upnika A., d. o. o., vendar pa je upravitelj njegove pomisleke v ugovoru (da upnik dolžnika kot poroka ni pozval k plačilu nastale obveznosti) zavrnil (ker gre za solidarno poroštvo), sodišče prve stopnje pa je upraviteljeva pojasnila sprejelo kot pravilna in terjatev očitno štelo za priznano.2

9. Tekom tega postopka je nato dolžnik sodišču z dodatno vlogo sporočil, da je navedeni upnik A., d. o. o. v postopku prisilne poravnave nad glavnim dolžnikom konvertiral terjatev do glavnega dolžnika. Na podlagi tega sporočila je upravitelj naknadno (delno) spremenil svojo izjavo o priznanju upnikove terjatve, saj je v končnem seznamu prerekanih terjatev iz tega razloga štel upnikovo terjatev delno za prerekano (za znesek 15.278,29 EUR), delno pa za priznano (za znesek 5.087,67 EUR). Dolžnik s pritožbo napada odločitev sodišča prve stopnje v delu, ki se nanaša na delno priznano terjatev tega upnika v znesku 5.087,67 EUR. Pritožbenemu sodišču predlaga, da naj terjatev iz razloga naknadnega prenehanja terjatve (zaradi konverzije terjatve v kapital v postopku prisilne poravnave nad glavnim dolžnikom) tudi v (priznanem) delu šteje kot prerekano ter odloči, da ni verjetno izkazana. To pa, kot izhaja iz že navedenega, ni dopustno, saj lahko sodišče v postopku prisilne poravnave odloča o tem, katera terjatev je verjetno izkazana in katera ne, zgolj pri tistih terjatvah, ki so bile (pravilno in pravočasno) prerekane z ugovorom o prerekanju terjatev oziroma z izjavo upravitelja v osnovnem seznamu prerekanih terjatev, pri čemer sme upoštevati zgolj tiste razloge prerekanja terjatev, ki so bili navedeni v (pravilno in pravočasno) vloženem ugovoru oziroma izjavi.

10. Sodišče torej odloča o tem, katere pravočasno prerekane terjatve so verjetno izkazane, ne more pa spremeniti upraviteljeve izjave o priznanju terjatve tako, da bi priznano terjatev štelo kot prerekano. To pa v konkretnem primeru pomeni, da sodišče ne more spremeniti upraviteljeve izjave o priznanju upnikove terjatve v delu glede zneska 5.087,00 EUR (kar je obseg pritožbenega izpodbijanja), saj je iz razloga, navedenega v pritožbi (prenehanje terjatve zaradi konverzije), upravitelj v osnovnem seznamu prerekanih terjatev ni prerekal, niti ni iz tega razloga upnik vložil pravočasnega ugovora o prerekanju terjatve.

11. V postopku prisilne poravnave se prijava in preizkus terjatve izvedeta predvsem zaradi presoje procesne legitimacije upnikov za glasovanje o prisilni poravnavi (drugi odstavek 200. člena in prvi odstavek 201. člena ZFPPIPP). V postopku prisilne poravnave je treba spraviti vse dolžnikove obveznosti (in s tem terjatve upnikov) na skupni imenovalec na dan začetka postopka prisilne poravnave (smiselno 2. točka drugega odstavka 60. člena ZFPPIPP) in s tem ugotoviti višino teh terjatev na ta dan. Tako ugotovljena višina terjatve je podlaga za merjenje glasovalne pravice upnika (prvi odstavek 73. člena ZFPPIPP) in za ugotavljanje sorazmernega znižanja oziroma odložitve dospelosti terjatev na podlagi potrjene prisilne poravnave (prvi odstavek 214. člena v zvezi s četrtim odstavkom 212. člena ZFPPIPP).

12. Načeloma torej velja, da se obstoj in višina terjatev ugotavljata na dan začetka postopka prisilne poravnave. Časovno gledano kasneje nastalih sprememb, kot jih zatrjuje dolžnik v tem postopku (npr. konvertiranje terjatve oziroma prestrukturiranje terjatve v drugem postopku prisilne poravnave - nad glavnim dolžnikom), zato v samem postopku preizkusa terjatev ni mogoče naknadno upoštevati. Navedeno pa kaže na to, da je treba kasneje nastale spremembe upoštevati kasneje, to je v fazi ugotavljanja rezultatov glasovanja o sprejetju prisilne poravnave3 oziroma v postopku izvršbe.4 Vendar pa odgovor na ta vprašanja presega domet pritožbenega preizkusa sedaj izpodbijanega sklepa, zato nanje pritožbeno sodišče zgolj opozarja.

13. Ker uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa tudi ni zasledilo kršitev na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

1 Pritožnikova pritožbena izjava narekuje pritožbenemu sodišču obseg pritožbenega preizkusa (prvi odstavek 350. člena ZPP).

2 Pravilno bi bilo treba upoštevati, da je bila terjatev iz tega razloga prerekana, sodišče pa bi jo upoštevalo kot verjetno izkazano, vendar pa pritožnik v pritožbi iz tega razloga izpodbijanega sklepa ne napada.

3 Pri izračunu deleža glasovalnih pravic upnika pri glasovanju o sprejetju prisilne poravnave (201. člen ZFPPIPP).

4 Saj je pravnomočni sklep o potrditvi prisilne poravnave izvršilni naslov za prisilno izterjavo terjatev, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave (tretji odstavek 210. člena ZPP). Ugovorni razlog po 8. točki 55. člena ZIZ je tudi, če je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe ali pred tem, toda v času, ko dolžnik tega ni mogel uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov.