Jedro

Če je zapustnik v oporoki ali drugi listini navedel, da je dediču podaril stvar ali denarni znesek oziroma če je sama stvar predmet darilne pogodbe, ali če je izkazano, da je zapustnik izročil dediču določen denarni znesek, je obstoj takega darila verjetnejše izkazan od zanikanja prejema darila. Na pravdo se v takšnem primeru napoti dediča, ki zanika prejem darila.

Izrek

Pritožbi zakonitega dediča J. J. se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v točki 3.a in b izreka spremeni tako, da se na pravdo napoti oporočno dedinjo I. K. z zahtevkom, da v letu 1977 od zapustnice ni prejela zneska 40.000,00 DIN in da se oporočno dedinjo B. Š. napoti na pravdo, da od zapustnice ni prejela 260.000,00 DIN in v devizah vrednost 300.000,00 DIN v letu 1979. V ostalem delu se pritožba J. J. zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje (v točki 3.c izreka sklepa).

Pritožbi oporočnih dedinj M. Z. in B. Š. se delno ugodi in se sklep - v točki 2.a delno spremeni, in sicer tako, da se zakonitega dediča P. J. napoti na pravdo z zahtevkom, da od zapustnice ni prejel darila v znesku 110.000,00 EUR in darila v znesku 500.000,00 DIN oziroma 2.086,46 EUR; - v točki 2.b izreka spremeni tako, da se zakonitega dediča J. J. napoti na pravdo z zahtevkom, da od zapustnice ni prejel darila za nakup trisobnega stanovanja v znesku 84.874,50 EUR; - v točki 2.c delno spremeni tako, da se zakonita dediča P. J. in J. J. napoti na pravdo z zahtevkom, da se v njun dedni delež ne všteva darilo po darilni pogodbi z dne 24. 12. 1980 (parc. št. 32/0 k.o. x.), darilo po darilni pogodbi z dne 19. 10. 1988 (parc. št. 34/1 k.o. x.), darilo po darilni pogodbi z dne 14. 2. 197 in aneksu z dne 31. 10. 1975 (parc. št. 309/1 k.o. x.), darilo po darilni pogodbi z dne 23. 12. 1985 (parc. št. 623/47 in 623/50 k.o. y.).

V ostalem delu se pritožba oporočnih dedinj zavrne in v nespremenjenem, a izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje prekinilo zapuščinski postopek in stranke napotilo na pravdo, da dokažejo zatrjevana dejstva, od katerih je odvisna višina nujnega dednega deleža zakonitih dedičev P. J. in J. J..

Zoper sklep sodišča prve stopnje je vložil pritožbo zakoniti dedič J. J. in oporočni dedinji Br. Š. in M. Z..

J. J. v pritožbi izpodbija odločitev o napotitvi na pravdo pod točko 3.a, b in c izreka sklepa. Bistvo pritožbenih navedb je, da v izpodbijanem sklepu ni razlogov, zakaj je pritožnikova pravica manj verjetna. V pogodbi med zapustnico in J. Z. z dne 24. 12. 1980 je navedeno, da je I. K. prejela 40.000,00 DIN v letu 1977, B. Š. pa 260.000,00 DIN v letu 1979 in v devizah 300.000,00 DIN. Pogodba je torej dokaz, na podlagi katerega je pravica dediča J. bolj verjetna od pravice oporočnih dedinj. Na pravdo bi zato morali biti napoteni oporočni dedinji I. K. in B. Š.. Dediča P. J. in J. J. iz družbe P. M. d.o.o. nista nikoli nič dobila in je zato njuna pravica bolj verjetna.

Oporočni dedinji B. Š. in M. Z. v pritožbi izpodbijata odločitev v delu, v katerem sta napoteni na pravdo. Bistvo pritožbenih navedb je, da je obstoj darila dokazan z listino verjetnejši od zanikanja, da ni šlo za darilo in da navedba v oporoki ni zadostna za verjetnejši obstoj pravice.

Dedinji B. Š. in M. Z. sta odgovorili na pritožbo zakonitega dediča J. J., zakoniti dedič P. J. pa je poslal sporočilo sodišču z dne 22. 10. 2012. Pritožbi sta delno utemeljeni.

Na podlagi določila prvega odstavka 213. člena Zakona o dedovanju sodišče napoti na pravdo tisto stranko, katere pravico šteje za manj verjetno.

Če je zapustnik v oporoki ali drugi listini navedel, da je dediču podaril stvar ali denarni znesek oziroma če je sama stvar predmet darilne pogodbe, ali če je izkazano, da je zapustnik izročil dediču določen denarni znesek, je obstoj takega darila verjetnejše izkazan od zanikanja prejema darila. Na pravdo se v takšnem primeru napoti dediča, ki zanika prejem darila.

Ker je zapustnica v darilni pogodbi z dne 24. 12. 1980 zapisala, da je hči I. K. dobila 40.000,00 DIN v letu 1977 in hči B. Š. 260.000,00 DIN in v devizah vrednost 300.000,00 DIN leta 1977, je obstoj teh daril verjetnejše izkazan. Pritožba zakonitega dediča J. J. je v tem delu utemeljena. Izpodbijani sklep v točki 3.a in b izreka je bilo zato potrebno spremeniti in na pravdo napotiti dedinji I. K. in B. Š..

Glede vrednosti podjetja P. M., d.o.o., in razpolaganje s prihodki iz tega podjetja za časa življenja zapustnice, pritožba zakonitega dediča J. J. ni utemeljena. Trditev, da so bile oporočne dedinje z zapustnico bolj povezane in da so zato očitno dobile ves dobiček iz podjetja, ne prepriča v verjetnost obstoja terjatve, kaj in koliko naj bi oporočne dedinje iz podjetja dobile kot darilo. Če zakoniti dedič, kljub dokazanemu obstoju njegovega poslovnega deleža v podjetju, iz podjetja ni dobil nič, še ni verjetno izkazano, da so oporočne dedinje iz podjetja dobile kaj kot darilo. Pritožbo J. J. je bilo zato potrebno v tem delu zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje.

Pritožnici oporočni dedinji B. Š. in M. Z. pravilno navajata, da je na podlagi poštnega nakazila izkazano, da je dedič P. J. od zapustnice prejel 500.000,00 SIT oziroma 2.086,46 EUR. Da to ni bilo darilo, mora dokazati P. J..

Pritožnici pravilno navajata, da iz oporoke zapustnice z dne 9. 3. 2005 izhaja, da je zakonitemu dediču P. J. v letih od 2002 do 2004 podarila preko 110.000,00 EUR. Obstoj darila je zato verjetno izkazan.

Pritožba utemeljeno navaja, da iz skupne pogodbe z dne 6. 6. 1997 med R. J. in J. J. izhaja, da je zapustnica plačala celotno kupnino namesto J. J.. To izhaja tudi iz potrdil pod C 124 -126. Obstoj darila je zato verjetnejše izkazan. Da ni šlo za darilo mora dokazati J. J..

Iz darilnih pogodb z dne 24. 12. 1980, 19. 10. 1988, 14. 2. 1971 in 23. 12. 1985, sklenjenih med zapustnico in J. Z., očetom zakonitih dedičev, izhaja, katera zemljišča mu je zapustnica podarila. Obstoj darila je zato bolj verjetno izkazan od zanikanja tega darila.

Umik izločitvenega zahtevka je lahko iz različnih razlogov. Darilni namen (odpoved pravici) je lahko samo eden od razlogov. Napotitev na pravdo, da naj oporočne dedinje dokažejo, da je zapustničin umik izločitvenega zahtevka v zadevi D 173/1992 pomenil darilo zakonitima dedičema, vsakemu po 5.825,25 EUR, je pravilna. Pritožbo oporočnih dedinj je bilo v tem delu potrebno zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje.

Iz oporoke zapustnice z dne 8. 4. 1997, ki je bila razglašena 25. 1. 2007 in je v spisu pod list. št. 20 – 21, izhaja, da je zapustnica dedinji M. Z. podarila 15.000,00 DEM. Dedinja M. Z. je pravilno napotena na pravdo, da dokaže, da darila ni prejela. Pritožbo je bilo treba v tem delu zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje.