Jedro

Tožnik je v spornem obdobju opravil večje število nadur od zakonsko dovoljenih, zaradi česar je za navedeni presežek nadur upravičen do plačila po postavki za običajno opravljene ure dela. V presežku, za plačilo ur kot nadur, njegov tožbeni zahtevek ni utemeljen.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani del sodbe (1., 2., 3., 4., 5., 6., in 8., točka izreka) delno spremeni tako, da se sodba v tem delu v celoti glasi: "1. Sklepa direktorja tožene stranke z dne 6.6.1996 in odločbi pritožbene komisije z dne 11.7.1996 se razveljavita.

2. Tožena stranka je dolžna prvemu tožniku iz naslova opravljenih in neizplačanih nadur in nočnih ur - za čas od 2.8.1991 do 31.12.1991 za opravljenih 267 nadur obračunati znesek 36.846,80 SIT in mu po odvodu davkov in prispevkov izplačati ustrezen neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.1.1992 do 1.1.2002, v 8 dneh in pod izvršbo, višji tožbeni zahtevek za obdobje od 8.5.1991 do 1.8.1991 in za izplačilo 92.670,51 SIT ter višji obrestni zahtevek pa se zavrneta - za čas od 1.1.1992 do 31.12.1992 za opravljenih 641 nadur obračunati znesek 173.867,75 SIT in mu po odvodu davkov in prispevkov izplačati ustrezen neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.1.1993 do 1.1.2002, v 8 dneh in pod izvršbo, višji tožbeni zahtevek za znesek 210.966,80 SIT in višji obrestni zahtevek pa se zavrneta - za čas od 1.1.1993 do 31.7.1993 za opravljenih 374 nadur obračunati znesek 141.744,38 SIT in mu po odvodu davkov in prispevkov izplačati ustrezen neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.8.1993 do 1.1.2002, vse v 8 dneh in pod izvršbo, višji tožbeni zahtevek za izplačilo zneska 147.813,16 SIT in višji obrestni zahtevek pa se zavrneta - za mesec avgust 1993 za opravljenih 15 nadur obračunati znesek 6.204,75 SIT ter za opravljenih 6 nočnih ur obračunati znesek 2.151,00 SIT in mu po odvodu davkov in prispevkov izplačati ustrezen neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.9.1993 do 1.1.2002, vseh v 8 dneh in pod izvršbo, višji tožbeni zahtevek v višini 36,05 SIT in višji obrestni zahtevek pa se zavrneta - za mesec september 1993 za opravljenih 85 nadur obračunati znesek 25.784,41 SIT ter za opravljenih 30 nočnih ur obračunati znesek 10.754,99 SIT in mu po odvodu davkov in prispevkov izplačati ustrezen neto znesek vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.10.1993 do 1.1.2002, vse v 8 dneh in pod izvršbo, višji zahtevek za izplačilo 9.376,15 SIT in višji obrestni zahtevek pa se zavrneta - za mesec oktober 1993 za opravljenih 26 nadur obračunati znesek 9.100,34 SIT ter za opravljenih 13 nočnih ur obračunati znesek 4.660,50 SIT in mu po odvodu davkov in prispevkov izplačati ustrezen neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.11.1993 do 1.1.2002, vse v 8 dneh in pod izvršbo, višji zahtevek za izplačilo 1.654,65 SIT in višji obrestni zahtevek pa se zavrneta - za mesec november 1993 za opravljenih 22 nadur obračunati znesek 9.100,38 SIT ter za opravljenih 8 nočnih ur obračunati znesek 2.868,00 SIT in mu po odvodu davkov in prispevkov izplačati ustrezen neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.12.1993 do 1.1.2002, vse v 8 dneh in pod izvršbo, višji obrestni zahtevek pa se zavrne - za mesec december 1993 za opravljenih 28 nadur obračunati znesek 9.100,36 SIT ter za opravljenih 62 nočnih ur obračunati znesek 22.226,99 SIT in mu po odvodu davkov in prispevkov izplačati ustrezen neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.1.1994 do 1.1.2002, vse v 8 dneh in pod izvršbo, višji obrestni zahtevek za izplačilo 2.481,94 SIT in višji obrestni zahtevek pa se zavrneta - za mesec januar 1994 za opravljenih 83 nadur obračunati znesek 36.864,45 SIT ter za opravljenih 25 nočnih ur obračunati znesek 14.453,06 SIT in mu po odvodu davkov in prispevkov izplačati ustrezen neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.2.1994 do 1.1.2002, vse v 8 dneh in pod izvršbo, višji zahtevek za izplačilo 18.432,95 SIT in višji obrestni zahtevek pa se zavrneta - za mesec februar 1994 za opravljenih 63 nadur obračunati znesek 27.981,45 SIT ter za opravljenih 11 nočnih ur obračunati znesek 6.351,43 SIT in mu po odvodu davkov in prispevkov izplačati ustrezen neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.3.1994 do 1.1.2002, vse v 8 dneh in pod izvršbo, višji zahtevek za izplačilo 13.991,28 SIT in višji obrestni zahtevek pa se zavrneta - za mesec marec 1994 za opravljenih 59 nadur obračunati znesek 26.204,85 SIT in za opravljenih 10 nočnih ur obračunati znesek 5.774,03 SIT in mu po odvodu davkov in prispevkov izplačati ustrezen neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.4.1994 do 1.1.2002, vse v 8 dneh in pod izvršbo, višji zahtevek za izplačilo 13.102,94 SIT in višji obrestni zahtevek pa se zavrneta - za mesec april 1994 za opravljenih 25 nadur obračunati znesek 11.103,75 SIT ter za opravljene 4 nočne ure obračunati znesek 2.309,61 SIT in mu po odvodu davkov in prispevkov izplačati ustrezen neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.5.1994 do 1.1.2002, vse v 8 dneh in pod izvršbo, višji zahtevek za izplačilo 5.552,09 SIT in višji obrestni zahtevek pa se zavrneta - za mesec maj 1994 za opravljenih 77 nadur obračunati znesek 34.199,55 SIT ter za opravljenih 12 nočnih obračunati znesek 6.928,83 SIT in mu po odvodu davkov in prispevkov izplačati ustrezen neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.6.1994 do 1.1.2002, vse v 8 dneh in pod izvršbo, višji zahtevek za izplačilo zneska 17.100,45 SIT in višji obrestni zahtevek pa se zavrneta - za mesec junij 1994 za opravljenih 42 nadur obračunati znesek 18.654,30 SIT ter za opravljenih 9 nočnih obračunati znesek 5.196,62 SIT in mu po odvodu davkov in prispevkov izplačati ustrezen neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.7.1994 do 1.1.2002, vse v 8 dneh in pod izvršbo, višji zahtevek za izplačilo zneska 9.327,52 SIT in višji obrestni zahtevek pa se zavrneta - za mesec julij 1994 za opravljenih 91 nadur obračunati znesek 40.417,65 SIT ter za opravljenih 25 nočnih obračunati znesek 14.435,06 SIT in mu po odvodu davkov in prispevkov izplačati ustrezen neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.8.1994 do 1.1.2002, vse v 8 dneh in pod izvršbo, višji zahtevek za izplačilo zneska 20.209,62 SIT in višji obrestni zahtevek pa se zavrneta - za mesec avgust 1994 za opravljenih 98 nadur obračunati znesek 43.526,70 SIT ter za opravljenih 37 nočnih ur obračunati znesek 21.363,90 SIT in mu po odvodu davkov in prispevkov izplačati ustrezen neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.9.1994 do 1.1.2002, vse v 8 dneh in pod izvršbo, višji zahtevek za izplačilo 21.764,21 SIT in višji obrestni zahtevek pa se zavrneta - za mesec september 1994 za opravljenih 118 nadur obračunati znesek 52.409,70 SIT ter za opravljenih 23 nočnih ur znesek 13.280,26 SIT in mu po odvodu davkov in prispevkov izplačati ustrezen neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.10.1994 do 1.1.2002, vse v 8 dneh in pod izvršbo, višji zahtevek za izplačilo 26.205,88 SIT in višji obrestni zahtevek pa se zavrneta - za mesec oktober 1994 za opravljenih 38 nadur obračunati znesek 16.877,70 SIT ter za opravljene 4 nočne ure obračunati znesek 2.309,61 SIT in mu po odvodu davkov in prispevkov izplačati ustrezen neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.11.1994 do 1.1.2002, vse v 8 dneh in pod izvršbo, višji tožbeni zahtevek za izplačilo 8.439,18 SIT in višji obrestni zahtevek pa se zavrneta - za mesec november 1994 za opravljenih 77 nadur obračunati znesek 34.199,55 SIT ter za opravljenih 26 nočnih ur obračunati znesek 15.012,47 SIT in mu po odvodu davkov in prispevkov izplačati ustrezen neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.12.1994 do 1.1.2002, vse v 8 dneh in pod izvršbo, višji zahtevek za izplačilo zneska 17.100,45 SIT in višji obrestni zahtevek pa se zavrneta - za mesec december 1994 za opravljenih 116 nadur obračunati znesek 51.521,40 SIT ter za opravljenih 42 nočnih ur obračunati znesek 24.250,91 SIT in mu po odvodu davkov in prispevkov izplačati ustrezen neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.1.1995 do 1.1.2002, vse v 8 dneh in pod izvršbo, višji zahtevek za izplačilo zneska 25.761,72 SIT in višji obrestni zahtevek pa se zavrneta - za mesec januar 1995 za opravljenih 47 nadur obračunati znesek 24.581,81 SIT ter za opravljenih 13 nočnih ur obračunati znesek 8.478,18 SIT in mu po odvodu davkov in prispevkov izplačati ustrezen neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.2.1995 do 1.1.2002, vse v 8 dneh in pod izvršbo, višji zahtevek za izplačilo 10.786,73 SIT in višji obrestni zahtevek pa se zavrneta - za mesec februar 1995 za opravljenih 75 nadur obračunati znesek 37.625,25 SIT ter za opravljenih 13 nočnih ur obračunati znesek 8.478,18 SIT in mu po odvodu davkov in prispevkov izplačati ustrezen neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.3.1995 do 1.1.2002, vse v 8 dneh in pod izvršbo, višji tožbeni zahtevek za izplačilo 18.812,31 SIT in višji obrestni zahtevek pa se zavrneta - za mesec marec 1995 za opravljenih 6 nadur obračunati znesek 3.010,02 SIT in mu po odvodu davkov in prispevkov izplačati ustrezen neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.4.1995 do 1.1.2002, vse v 8 dneh in pod izvršbo, višji tožbeni zahtevek za izplačilo 1.504,99 SIT in višji obrestni zahtevek pa se zavrneta - za mesec april 1995 za opravljenih 40 nadur obračunati znesek 20.066,80 SIT ter za opravljene 4 nočne ure obračunati znesek 2.608,67 SIT in mu po odvodu davkov in prispevkov izplačati ustrezen neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.5.1995 do 1.1.2002, vse v 8 dneh in pod izvršbo, višji tožbeni zahtevek za izplačilo 10.033,23 SIT in višji obrestni zahtevek pa se zavrneta - za mesec maj 1995 za opravljenih 46 nadur obračunati znesek 23.076,82 SIT ter za opravljene 3 nočne ure obračunati znesek 1.956,50 SIT in mu po odvodu davkov in prispevkov izplačati ustrezen neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.6.1995 do 1.1.2002, vse v 8 dneh in pod izvršbo, višji tožbeni zahtevek za izplačilo 11.538,22 SIT in višji obrestni zahtevek pa se zavrneta - za mesec junij 1995 za opravljenih 40 nadur obračunati znesek 20.066,80 SIT ter za opravljenih 19 nočnih ur obračunati znesek 12.391,18 SIT in mu po odvodu davkov in prispevkov izplačati ustrezen neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.7.1995 do 1.1.2002, vse v 8 dneh in pod izvršbo, višji tožbeni zahtevek za plačilo zneska 10.033,20 SIT in višji obrestni zahtevek pa se zavrneta - za mesec julij 1995 za opravljenih 66 nadur obračunati znesek 33.110,22 SIT ter za opravljenih 21 nočnih ur obračunati znesek 13.695,52 SIT in mu po odvodu davkov in prispevkov izplačati ustrezen neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.8.1995 do 1.1.2002, vse v 8 dneh in pod izvršbo, višji tožbeni zahtevek za izplačilo zneska 16.554,84 SIT in višji obrestni zahtevek pa se zavrneta - za mesec avgust 1995 za opravljenih 15 nadur obračunati znesek 7.525,05 SIT ter za opravljene 4 nočne ure obračunati znesek 2.608,67 SIT in mu po odvodu davkov in prispevkov izplačati ustrezen neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.9.1995 dalje do plačila, vse v 8 dneh in pod izvršbo, višji tožbeni zahtevek za izplačilo zneska 3.762,46 SIT in višji obrestni zahtevek pa se zavrneta - za mesec september 1995 za opravljenih 85 nadur obračunati znesek 42.641,95 SIT ter za opravljenih 27 nočnih ur obračunati znesek 17.608,52 SIT in mu po odvodu davkov in prispevkov izplačati ustrezen neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.10.1995 do 1.1.2002, vse v 8 dneh in pod izvršbo, višji tožbeni zahtevek za izplačilo zneska 21.320,62 SIT in višji obrestni zahtevek pa se zavrneta - za mesec oktober 1995 za opravljenih 90 nadur obračunati znesek 45.150,30 SIT ter za opravljenih 36 nočnih ur obračunati znesek 23.478,03 SIT in mu po odvodu davkov in prispevkov izplačati ustrezen neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.11.1995 do 1.1.2002, vse v 8 dneh in pod izvršbo, višji tožbeni zahtevek za izplačilo zneska 22.574,78 SIT in višji obrestni zahtevek pa se zavrneta - za mesec november 1995 za opravljenih 42 nadur obračunati znesek 21.070,14 SIT ter za opravljenih 16 nočnih ur obračunati znesek 10.434,68 SIT in mu po odvodu davkov in prispevkov izplačati ustrezen neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.12.1995 do 1.1.2002, vse v 8 dneh in pod izvršbo, višji tožbeni zahtevek za izplačilo zneska 10.534,90 SIT in višji obrestni zahtevek pa se zavrneta - za mesec december 1995 za opravljenih 61 nadur obračunati znesek 30.601,87 SIT ter za opravljenih 31 nočnih ur obračunati znesek 20.217,19 SIT in mu po odvodu davkov in prispevkov izplačati ustrezen neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.1.1996 do 1.1.2002, vse v 8 dneh in pod izvršbo, višji tožbeni zahtevek za izplačilo zneska 15.300,68 SIT in višji obrestni zahtevek pa se zavrneta.

3. Tožena stranka je dolžna izplačati prvemu tožniku razliko v odpravnini v znesku 724.570,56 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15.7.1996 do 1.1.2002 v 8 dneh in pod izvršbo, višji tožbeni zahtevek za izplačilo odpravnine v višini 525.429,44 SIT in višji obrestni zahtevek pa se zavrneta

4. Tožena stranka je dolžna drugemu tožniku iz naslova opravljenih in neizplačanih nadur in nočnih ur - za čas od 2.8.1991 do 31.12.1991 za opravljenih 256 nadur obračunati znesek 35.218,08 SIT in mu po odvodu davkov in prispevkov izplačati ustrezen neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.1.1992 do 1.1.2002, vse v 8 dneh in pod izvršbo, višji tožbeni zahtevek za obdobje od 8.5.1991 do 1.8.1991 in za izplačilo zneska 92.393,18 SIT ter višji obrestni zahtevek pa se zavrneta - za čas od 1.1.1992 do 31.12.1992 za opravljenih 614 nadur obračunati znesek 157.620,38 SIT in mu po odvodu davkov in prispevkov izplačati ustrezen neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.1.1993 do 1.1.2002, vse v 8 dneh in pod izvršbo, višji zahtevek za izplačilo zneska 202.289,82 SIT in višji obrestni zahtevek pa se zavrneta - za čas od 1.1.1993 do do 31.7.1993 za opravljenih 358 nadur obračunati znesek 145.292,90 SIT in mu po odvodu davkov in prispevkov izplačati ustrezen neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1.8.1993 do 1.1.2002, vse v 8 dneh in pod izvršbo, višji tožbeni zahtevek za izplačilo zneska 161.048,23 SIT in višji obrestni zahtevek pa se zavrneta - za mesec avgust 1993 za opravljenih 92 nadur obračunati znesek 30.196,24 SIT ter za opravljenih 47 nočnih ur obračunati znesek 17.826,14 SIT in mu po odvodu davkov in prispevkov izplačati ustrezen neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.9.1993 do 1.1.2002, vse v 8 dneh in pod izvršbo, višji tožbeni zahtevek za izplačilo zneska 10.065,74 SIT in višji obrestni zahtevek pa se zavrneta - za mesec september 1993 za opravljenih 21 nadur obračunati znesek 9.190,93 SIT ter za opravljenih 21 nočnih ur obračunati znesek 7.964,87 SIT in mu po odvodu davkov in prispevkov izplačati ustrezen neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.10.1993 do 1.1.2002, vse v 8 dneh in pod izvršbo, višji obrestni zahtevek pa se zavrne - za mesec oktober 1993 za opravljenih 30 nadur obračunati znesek 12.837,14 SIT ter za opravljeni 2 nočni uri obračunati znesek 758,56 SIT in mu po odvodu davkov in prispevkov izplačati ustrezen neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.11.1993 do 1.1.2002, vse v 8 dneh in pod izvršbo, višji tožbeni zahtevek za izplačilo zneska 291,77 SIT in višji obrestni zahtevek pa se zavrneta - za mesec november 1993 za opravljenih 43 nadur obračunati znesek 18.380,45 SIT ter za opravljenih 11 nočnih ur obračunati znesek 4.172,07 SIT in mu po odvodu davkov in prispevkov izplačati ustrezen neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.12.1993 do 1.1.2002, vse v 8 dneh in pod izvršbo, višji tožbeni zahtevek za izplačilo zneska 437,65 SIT in višji obrestni zahtevek pa se zavrneta - za mesec december 1993 za opravljenih 33 nadur obračunati znesek 14.295,91 SIT ter za opravljenih 13 nočnih ur obračunati znesek 4.930,63 SIT in mu po odvodu davkov in prispevkov izplačati ustrezen neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.1.1994 do 1.1.2002, vse v 8 dneh in pod izvršbo, višji tožbeni zahtevek za izplačilo zneska 145,89 SIT in višji obrestni zahtevek pa se zavrneta - za mesec januar 1994 za opravljenih 33 nadur obračunati znesek 11.879,70 SIT ter za opravljene 4 nočne ure obračunati znesek 1.765,00 SIT in mu po odvodu davkov in prispevkov izplačati ustrezen neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.2.1994 do 1.1.2002, vse v 8 dneh in pod izvršbo, višji tožbeni zahtevek za izplačilo zneska 4.921,74 SIT in višji obrestni zahtevek pa se zavrneta - za mesec februar 1994 za opravljenih 43 nadur obračunati znesek 14.595,06 SIT ter za opravljeni 2 nočni uri obračunati znesek 882,50 SIT in mu po odvodu davkov in prispevkov izplačati ustrezen neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.3.1994 do 1.1.2002, vse v 8 dneh in pod izvršbo, višji tožbeni zahtevek za izplačilo zneska 7.297,72 SIT in višji obrestni zahtevek pa se zavrneta - za mesec marec 1994 za opravljenih 78 nadur obračunati znesek 26.474,76 SIT ter za opravljenih 34 nočnih ur obračunati znesek 15.002,49 SIT in mu po odvodu davkov in prispevkov izplačati ustrezen neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.4.1994 do 1.1.2002, vse v 8 dneh in pod izvršbo, višji tožbeni zahtevek za izplačilo zneska 13.237,73 SIT in višji obrestni zahtevek pa se zavrneta - za mesec april 1994 za opravljenih 61 nadur obračunati znesek 21.722,88 SIT ter za opravljenih 25 nočnih ur obračunati znesek 11.031,25 SIT in mu po odvodu davkov in prispevkov izplačati ustrezen neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.5.1994 do 1.1.2002, vse v 8 dneh in pod izvršbo, višji tožbeni zahtevek za izplačilo zneska 9.334,32 SIT in višji obrestni zahtevek pa se zavrneta - za mesec maj 1994 za opravljenih 10 nadur obračunati znesek 5.091,34 SIT ter za opravljeni 2 nočni uri obračunati znesek 882,50 SIT in mu po odvodu davkov in prispevkov izplačati ustrezen neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.6.1994 do 1.1.2002, vse v 8 dneh in pod izvršbo, višji obrestni zahtevek pa se zavrne - za mesec junij 1994 za opravljenih 70 nadur obračunati znesek 23.759,40 SIT ter za opravljenih 25 nočnih ur obračunati znesek 11.031,25 SIT in mu po odvodu davkov in prispevkov izplačati ustrezen neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.6.1994 do 1.1.2002, vse v 8 dneh in pod izvršbo, višji tožbeni zahtevek za izplačilo zneska 11.880,01 SIT in višji obrestni zahtevek pa se zavrneta - za mesec januar 1995 za opravljenih 14 nadur obračunati znesek 8.131,55 SIT ter za opravljene 3 nočne ure obračunati znesek 1.510,15 SIT in mu po odvodu davkov in prispevkov izplačati ustrezen neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.2.1995 do 1.1.2002, vse v 8 dneh in pod izvršbo, višji obrestni zahtevek pa se zavrne - za mesec februar 1995 za opravljenih 40 nadur obračunati znesek 15.488,80 SIT ter za opravljenih 16 nočnih ur obračunati znesek 8.054,11 SIT in mu po odvodu davkov in prispevkov izplačati ustrezen neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.3.1995 do 1.1.2002, vse v 8 dneh in pod izvršbo, višji tožbeni zahtevek za izplačilo zneska 7.744,20 SIT in višji obrestni zahtevek pa se zavrneta - za mesec marec 1995 za opravljenih 45 nadur obračunati znesek 18.973,78 SIT ter za opravljenih 16 nočnih ur obračunati znesek 8.054,11 SIT in mu po odvodu davkov in prispevkov izplačati ustrezen neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.4.1995 do 1.1.2002, vse v 8 dneh in pod izvršbo, višji tožbeni zahtevek za izplačilo zneska 7.163,35 SIT in višji obrestni zahtevek pa se zavrneta - za mesec april 1995 za opravljenih 32 nadur obračunati znesek 16.263,24 SIT ter za opravljenih 16 nočnih ur obračunati znesek 8.054,11 SIT in mu po odvodu davkov in prispevkov izplačati ustrezen neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.5.1995 do 1.1.2002, vse v 8 dneh in pod izvršbo, višji tožbeni zahtevek za izplačilo zneska 2.323,16 SIT in višji obrestni zahtevek pa se zavrneta - za mesec maj 1995 za opravljenih 13 nadur obračunati znesek 7.550,73 SIT ter za opravljenih 7 nočnih ur obračunati znesek 3.523,67 SIT in mu po odvodu davkov in prispevkov izplačati ustrezen neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.6.1995 do 1.1.2002, vse v 8 dneh in pod izvršbo, višji obrestni zahtevek pa se zavrne - za mesec junij 1995 za opravljenih 55 nadur obračunati znesek 21.297,10 SIT ter za opravljenih 31 nočnih ur obračunati znesek 15.604,83 SIT in mu po odvodu davkov in prispevkov izplačati ustrezen neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.7.1995 do 1.1.2002, vse v 8 dneh in pod izvršbo, višji tožbeni zahtevek za izplačilo zneska 10.648,28 SIT in višji obrestni zahtevek pa se zavrneta - za mesec julij 1995 za opravljeni 2 naduri obračunati znesek 774,44 SIT ter za opravljene 4 nočne ure obračunati znesek 2.013,53 SIT in mu po odvodu davkov in prispevkov izplačati ustrezen neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.8.1995 do 1.1.2002, vse v 8 dneh in pod izvršbo, višji tožbeni zahtevek za izplačilo zneska 387,21 SIT in višji obrestni zahtevek pa se zavrneta - za mesec avgust 1995 za opravljenih 37 nadur obračunati znesek 14.327,14 SIT ter za opravljenih 11 nočnih ur obračunati znesek 5.537,20 SIT in mu po odvodu davkov in prispevkov izplačati ustrezen neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.9.1995 do 1.1.2002, vse v 8 dneh in pod izvršbo, višji tožbeni zahtevek za izplačilo zneska 7.163,39 SIT in višji obrestni zahtevek pa se zavrneta - za mesec september 1995 za opravljenih 199 nadur obračunati znesek 77.056,78 SIT ter za opravljenih 78 nočnih ur obračunati znesek 39.263,77 SIT in mu po odvodu davkov in prispevkov izplačati ustrezen neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.10.1995 do 1.1.2002, vse v 8 dneh in pod izvršbo, višji tožbeni zahtevek za izplačilo zneska 38.527,40 SIT in višji obrestni zahtevek pa se zavrneta - za mesec oktober 1995 za opravljenih 51 nadur obračunati znesek 19.748,22 SIT ter za opravljenih 24 nočnih ur obračunati znesek 12.081,16 SIT in mu po odvodu davkov in prispevkov izplačati ustrezen neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.11.1995 do 1.1.2002, vse v 8 dneh in pod izvršbo, višji tožbeni zahtevek za izplačilo zneska 9.873,86 SIT in višji obrestni zahtevek pa se zavrneta - za mesec november 1995 za opravljenih 37 nadur obračunati znesek 14.327,14 SIT ter za opravljenih 28 nočnih ur obračunati znesek 14.094,69 SIT in mu po odvodu davkov in prispevkov izplačati ustrezen neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.12.1995 do 1.1.2002, vse v 8 dneh in pod izvršbo, višji tožbeni zahtevek za izplačilo zneska 7.163,39 SIT in višji obrestni zahtevek pa se zavrneta - za mesec december 1995 za opravljene 204 nadure obračunati znesek 78.992,88 SIT ter za opravljenih 94 nočnih ur obračunati znesek 47.317,88 SIT in mu po odvodu davkov in prispevkov izplačati ustrezen neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.1.1996 do 1.1.2002, vse v 8 dneh in pod izvršbo, višji tožbeni zahtevek za izplačilo zneska 39.495,42 SIT in višji obrestni zahtevek pa se zavrneta.

5. Tožena stranka je dolžna izplačati drugemu tožniku razliko v odpravnini v znesku 932.824,75 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15.7.1996 do 1.1.2002, v 8 dneh in pod izvršbo, višji zahtevek za izplačilo zneska 692.175,25 SIT in višji obrestni zahtevek pa se zavrneta.

6. Tožena stranka je dolžna na prisojeno razliko v odpravnini za prvega in drugega tožnika obračunati in izplačati predpisane dajatve, v 8 dneh in pod izvršbo.

8. Tožena stranka je dolžna tožnikoma povrniti njune pravdne stroške v višini 1.062.981,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17.5.2005 do plačila, v 8 dneh in pod izvršbo."

II. V preostalem se pritožba zavrne in se potrdi nespremenjeni izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

III. Tožnika sta dolžna toženi stranki povrniti del njenih pritožbenih stroškov v višini 23.990,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14.11.2006 dalje do plačila, v 8 dneh in pod izvršbo.

IV. Revizija v zvezi z odločitvijo o zavrnitvi višjega obrestnega zahtevka (za obdobje po 1.1.2002) se dopusti, revizija v zvezi z odločitvijo o razveljavitvi sklepov in odločb tožene stranke z dne 6.6.1996 in 11.7.1996, v zvezi z zavrnitvijo dela tožbenega zahtevka iz naslova nadur in v zvezi z odločitvijo o vtoževanih odpravninah pa se ne dopusti.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo delno ugodilo tožbenemu zahtevku tožnikov in razveljavilo sklep tožene stranke z dne 6.6.1996 in odločbo pritožbene komisije z dne 11.7.1996 (1. tč. izreka). Toženi stranki je naložilo, da izplača tožnikoma vtoževane zneske iz naslova neizplačanih nadur in nočnih ur (2. tč. izreka, 4. tč. izreka). Poleg tega je delno ugodilo tudi zahtevku tožnikov za izplačilo razlike v odpravnini (3. tč. izreka, 5. tč. izreka) in naložilo toženi stranki, da od prisojenih zneskov nadur, nočnih ur in odpravnine obračuna in izplača ustrezne davke in prispevke (6. tč. izreka). Višji tožbeni zahtevek iz naslova odpravnine je zavrnilo (7. tč. izreka) in sklenilo, da je dolžna tožena stranka tožnikoma povrniti njune pravdne stroške v znesku 2.195.731,20 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17.5.2005 dalje do plačila, v 8 dneh in pod izvršbo (8. tč. izreka).

Zoper ugodilni del navedene sodbe in zoper odločitev o pravdnih stroških se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožena stranka in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in izpodbijani del sodbe spremeni tako, da v celoti zavrne tožbeni zahtevek tožnikov oz. podredno, da jo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi navaja, da je izpodbijana sodba nezakonita že zato, ker je sodišče prve stopnje navedlo, da ni uspelo ugotoviti natančnega števila opravljenih nadur in nočnih ur. S tem ni nesporno ugotovilo vseh odločilnih dejstev. Dokazno breme za ugotovitev odločilnih dejstev ni bilo na toženi stranki, temveč na tožnikih, zato je sodišče prve stopnje nezakonito uporabilo določbo 215. čl. ZPP. Nerazumljivo je stališče sodišča prve stopnje, da bi morala dokumentacijo predložiti tožena stranka. Tožnika več nadur, kot sta jih dobila plačanih, nista opravila. Tožena stranka je predložila vse dokumente, s katerimi razpolaga, sodišče pa teh dokumentov ni upoštevalo. Potrebno dokumentacijo bi morala predložiti tožnika, saj z njo očitno razpolagata. Sodišče prve stopnje je neutemeljeno zavrnilo ugovor zastaranja tožene stranke, saj je bil ta podan pravočasno. Pri odločanju je sodišče prve stopnje upoštevalo dejstva in dokaze, ki so bili ponujeni po prvem naroku za glavno obravnavo. Ker sodišče prve stopnje toženi stranki ni dalo roka, da se opredeli do izračuna tožnikov, je storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP. Podano je nasprotje v 2. in 3. alinei 2. in 4. točke izreka, izpodbijane sodbe pa se tudi ne da preizkusiti. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da sta tožnika prejela izplačanih 20 nadur in da sta koristila tudi proste ure. Koriščenje teh prostih ur sta tožnika sama zavrnila, zato jima izplačilo nadur ne pripada. Število nadur, ki jih tožnika uveljavljata v določenem obdobju, je nerazumno. Tožnikoma bi pripadale nadure le za efektivno opravljeno delo. Kilometrina ni bila dodatek zaradi povečane nevarnosti za opravljeno delo, temveč plačilo za delo preko polnega delovnega časa.

Tožnika sta podala odgovor na pritožbo, v katerem predlagata zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega dela sodbe sodišča prve stopnje.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da je o pritožbi tožene stranke zoper izpodbijano sodbo že odločilo s sklepom opr. št. Pdp 1183/2005 z dne 16.2.2006. Pritožbi je ugodilo, izpodbijani del sodbe (1., 2., 3., 4., 5., 6., in 8. tč. izreka) razveljavilo, zadevo vrnilo v tem obsegu sodišču prve stopnje v novo sojenje in odločilo da so pritožbeni stroški nadaljnji stroški postopka. V obrazložitvi tega sklepa je med drugim pojasnilo, da je že v svoji sodbi in sklepu opr. št. Pdp 391/2001 z dne 17.1.2003, s katerima je bilo delno ugodeno pritožbi tožnikov in delna in vmesna sodba sodišča prve stopnje opr. št. Pd 286/96 z dne 6.11.2000 delno razveljavljena, delno pa potrjena, zavzelo stališče v zvezi z načinom obračuna opravljenih, a neizplačanih nadur za oba tožnika. Tega stališča pa prvostopenjsko sodišče v izpodbijani sodbi ni upoštevalo. Na pritožbo obeh tožnikov z dne 27.3.2006 zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje opr. št. Pd 268/96 z dne 17.5.2005 je Vrhovno sodišče RS navedeni sklep s sklepom opr. št. VIII Pri 16/2006 z dne 20.6.2006 razveljavilo in zadevo vrnilo pritožbenemu sodišču v novo sojenje. V obrazložitvi citiranega sklepa je pritožbenemu sodišču naložilo, da naj na obravnavi o pritožbi odloči meritorno potem, ko bo toženi stranki dana možnost izjaviti se o tožbenem zahtevku, postavljenem v pripravljalni vlogi tožnikov z dne 12.5.2003 (pravilno 2005) in ko bo samo dopolnilo ali ponovilo dokazni postopek v tistem delu, ki naj bi bil po presoji pritožbenega sodišča še zmotno ali nepopolno izveden.

Na obravnavi je pritožbeno sodišče v soglasju z strankami ponovilo dokaz z vpogledom v sklepa tožene stranke z dne 6.6.1996 o zavrnitvi zahteve za oba tožnika, v odločbi tožene stranke z dne 11.7.1996 o zavrnitvi pritožbe zoper tožnika, v evidenco opravljenih nadur in nočnih ur za oba tožnika (A5, A13), v preračun vrednosti nadur in nočnih ur in izračun višine vtoževane terjatve (A28), v rekapitulacijo obračunanih in izplačanih nadur za oba tožnika od 1.1.1991 do 31.12.1995 (B22) v originale evidenčnih kartic za oba tožnika za leto 1995 (B26) in v izračun odpravnine za oba tožnika (B21/27, B21/30). Dokaznega predloga tožene stranke za postavitev izvedenca finančne stroke, ki ga je tožena stranka podala skupaj z vlogo, ki jo je vložila v spis v dveh izvodih in katere drugi izvod se je na obravnavi vročil pooblaščencu tožnikov, pritožbeno sodišče zaradi prekluzije ni upoštevalo (čl. 348/5 ZPP, čl. 30/3 Zakona o delovnih in socialnih sodiščih; ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004).

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99-2/2004) in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb postopka po 8. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP in da je zaradi delno zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje delno nepopolno ugotovilo.

Iz spisovnih podatkov je razbrati, da je pooblaščenec tožnikov pripravljalno vlogo z dne 12.5.2005, ki vsebuje izračun posameznih vtoževanih zneskov za oba tožnika za sporno obdobje, poslal sodišču prve stopnje in takratni pooblaščenki tožene stranke. To pripravljalno vlogo sta prvostopenjsko sodišče in pooblaščenka tožene stranke prejela 16.5.2005 po faksu, torej en dan pred razpisanim narokom za glavno obravnavo dne 17.5.2005. Sodišče prve stopnje je narok za glavno obravnavo dne 17.5.2005 opravilo, pooblaščenki tožene stranke vročilo tudi drugopis navedene pripravljalne vloge tožnikov z dne 12.5.2005, ni pa ugodilo njenemu predlogu, da ji dodeli primeren rok, v katerem bi se lahko izjasnila glede navedb tožnikov in specifikacije zahtevka iz te pripravljalne vloge. Ker tožena stranka ni imela možnosti izjaviti se o tožbenem zahtevku obeh tožnikov, oblikovanem v pripravljalni vlogi z dne 12.5.2005 in o postopku načina izračuna vtoževanih zneskov, kateremu je sodišče prve stopnje praktično v celoti sledilo, je sodišče prve stopnje storilo zatrjevano bistveno kršitev določb postopka iz 8. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP. 1. odst. 5. člena ZPP določa, da mora sodišče vsaki stranki dati možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke, s čimer je v pravdnem postopku uveljavljeno načelo kontradiktornosti. To kršitev sodišča prve stopnje pa je pritožbeno sodišče odpravilo na pritožbeni obravnavi potem, ko je bila toženi stranki dana možnost izjaviti se o tožbenem zahtevku, postavljenem v pripravljalni vlogi tožnikov z dne 12.5.2005, vse do obravnave pred pritožbenim sodiščem dne 14.11.2006. Tožena stranka je tudi s pripravljalno vlogo, ki je bila vročena pritožbenemu sodišču na tej obravnavi dne 14.11.2006, deloma odgovorila tudi na pripravljalno vlogo tožnikov z dne 12.5.2005. Iz spisovnih podatkov je razvidno, da sta tožnika tožbi, ki sta bili obravnavani v tem individualnem delovnem sporu, vložila s priporočeno pošiljko, ki je bila oddana na pošti dne 2.8.1996. Tožena stranka je že na prvem naroku za glavno obravnavo dne 18.4.1997 in tudi v pripravljalni vlogi z dne 18.6.1997 ugovarjala zastaranje terjatev tožnikov, ta ugovor pa je naknadno specificirala v pripravljalni vlogi z dne 19.5.2003, kjer je izrecno ugovarjala zastaranje terjatve tožnikov za obdobje pred 5.8.1991. V spornem obdobju veljavna Zakon o delovnih razmerjih (ZDR/90, Ur. l. RS, št. 14/90, 5/91, 71/93) in Zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR, Ur. l. SFRJ, št. 60/89,42/90, ki se je uporabljal kot predpis RS) posebnih določb o zastaranju terjatev, nastalih v delovnem razmerju, nista vsebovala. Glede na to so se za presojo, če je neka terjatev iz delovnega razmerja zastarala, uporabljale določbe splošnih obligacijskopravnih predpisov. Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR, Ur. l. SFRJ, št. 29/78, 39/85, 57/89, ki se je v spornem obdobju uporabljal kot predpis RS) je v 371. čl. določil splošni petletni zastaralni rok za zastaranje terjatev. Po določbi 388. čl. ZOR se je zastaranje pretrgalo z vložitvijo tožbe in z vsakim drugim upnikovim dejanjem zoper dolžnika pred sodiščem ali drugim pristojnim organom, da bi se ugotovila, zavarovala ali izterjala terjatev. Ob upoštevanju dejstva, da sta tožnika tožbi vložila pri pristojnem sodišču s priporočeno pošiljko, oddano na pošti dne 2.8.1996, je potrebno ugotoviti, da so terjatve, ki jih tožnika vtožujeta v tem individualnem delovnem sporu iz obdobja pred 2.8.1991, zastarale. Iz tega razloga je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbi tožene stranke ugodilo in zavrnilo njun tožbeni zahtevek za izplačilo vtoževanih nadur za obdobje pred 2.8.1991. Tožnika v tem individualnem delovnem sporu vtožujeta izplačilo opravljenih, a neizplačanih nadur in nočnih ur, posledično pa tudi izplačilo razlike v odpravnini, do katere sta bila upravičena na podlagi določbe 36. f člena ZDR/90, saj jima je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo kot trajno presežnima delavcema. Poleg tega sta tožnika v tem individualnem delovnem sporu uveljavljala tudi razveljavitev sklepov oz. odločb pristojnih organov tožene stranke z dne 6.6.1996 oz. 11.7.1996, s katerimi je tožena stranka zavrnila njuno zahtevo za izplačilo nadur in nočnih ur. Tožnika sta obseg vtoževanih nadur in nočnih ur v spornem obdobju uveljavljala na podlagi podatkov, ki izhajajo iz njunih lastnih evidenc (A5, A13), saj tožena stranka v postopku pred prvostopenjskim sodiščem kljub večkratnemu pozivanju sodišča prve stopnje, da dostavi podatke oz. evidence o dejansko opravljenih nadurah in nočnih urah tožnikov, teh podatkov ni dostavila. V postopku pred sodiščem prve stopnje je bilo ugotovljeno, da je tožena stranka tožnikoma v vtoževanem obdobju določene nadure sicer izplačevala (v obsegu, kot ga je v spornem obdobju dopuščala veljavna delovnopravna zakonodaja). Ob tem pa je bilo v postopku prav tako ugotovljeno, da sta tožnika dejansko opravila večje število nadur od zakonsko dopustnih, katerih pa jima tožena stranka ni izplačala, kot jima tudi ni izplačala nočnih ur.

V tožbi sta tožnika vtoževala razveljavitev sklepov tožene stranke z dne 6.6.1996 in odločb z dne 11.7.1996, s katerimi je tožena stranka zavrnila njuno zahtevo za izplačilo nadur in nočnih ur. Zahtevek tožnikov za izplačilo nadur in nočnih ur je bil z navedenimi odločitvami tožene stranke neutemeljeno zavrnjen, kar jasno izhaja iz obrazložitve izpodbijane sodbe. Glede na to je pritožbeno sodišče v zvezi z citiranimi odločitvami tožene stranke pritožbo tožene stranke, ki je bila v tem delu povsem pavšalna in neobrazložena, zavrnilo.

1. odst. 52. čl. ZDR/90 je izrecno določal, da mora delodajalec voditi mesečno evidenco o številu delavcev, ki so v preteklem mesecu delali preko polnega delovnega časa, in o številu ur, opravljenih pri takem delu. Dolžnost vodenja evidenc o zaposlenih delavcih, evidenc o plačah in drugih evidenc na področju dela je urejal tudi v spornem obdobju veljavni Zakon o evidencah na področju dela (ZEPD, Ur. l. SFRJ, št. 17/90, ki se je vtoževanem obdobju uporabljal kot predpis RS). Tako je 12. člen citiranega zakona določal, da mora evidenca o plačah delavca poleg podatkov iz 1. in 2. točke, 6 do 12. točke in 20. točke 7. člena tega zakona vsebovati tudi podatke o delavčevem delovnem času in njegovi izrabi (med drugim tudi dejansko opravljene ure - 1. alinea 2. tč. 1. odst. 12. čl. zakona). Po 13. členu ZEPD se je evidenca o plačah začela voditi z dnem, ko je delavec sklenil delovno razmerje, prenehala pa je z dnem, ko mu je delovno razmerje prenehalo, pri čemer so se podatki o delavcih, za katere se neha voditi evidenca o plačah, hranili kot listine trajne vrednosti. Po 1. odst. 48. čl. ZEPD so se s tem zakonom uvedene evidence na področju dela vodile z vpisovanjem podatkov v kartoteke, knjige, obrazce, sredstva za avtomatsko obdelavo podatkov ter druga sredstva za vodenje evidence. V primeru, da delodajalec ni vodil oz. ni vodil skrbno evidence med drugim tudi o plačah, je storil prekršek, za katerega je odgovarjal tako delodajalec kot tudi odgovorna oseba pri njem (57. čl. ZEPD). Z ozirom na navedeno je sodišče prve stopnje toženo stranko na predlog obeh tožnikov utemeljeno pozvalo, da dostavi podatke o dejansko opravljenih nadurah in nočnih urah za tožnika (227/1 čl. ZPP), saj je bila te evidence dolžna voditi. Ker tožena stranka teh podatkov ni dostavila, je sodišče prve stopnje v zvezi z obsegom opravljenih nadur in nočnih ur za obdobje od 1.8.1993 pa do 31.12.1995 utemeljeno sledilo (mesečnim) podatkom obeh tožnikov o tem, koliko nadur oz. nočnih ur sta v tem obdobju opravila (A5,A13). V teh podatkih sta tožnika zabeležila tudi število nadur, ki jim jih je tožena stranka v zgoraj navedenem obdobju obračunala in izplačala, pri čemer je potrebno ugotoviti, da se podatki o obračunanih in izplačanih nadurah, ki sta jih v spis vložila tožnika, ujemajo s podatki o obračunanih in izplačanih nadurah, ki izhajajo iz njunih plačilnih list in ki jih je v spis vložila tožena stranka (B5-B12, B13-B15). Tožnika sta izračun vtoževanih terjatev iz naslova nadur in nočnih ur izdelala ob upoštevanju podatkov o obračunanih in izplačanih nadurah v spornem obdobju, ki jih je v spis vložila tožena stranka (B22). Ob upoštevanju določb kolektivne pogodbe tožene stranke (B4; člen 84) sta oblikovala specificirani tožbeni zahtevek ob upoštevanju 50% povišanja ustrezne urne postavke njune plače za delo preko polnega delovnega časa oz. 30% povišanja ustrezne urne postavke njune plače za nočno delo. Pri oblikovanju tožbenega zahtevka za obračun in izplačilo nadur sta skladno s podatki, ki jih je o opravljenih in izplačanih nadurah v spis vložila tožena stranka (B2) in podatki iz njunih plačilnih list (B5-B12, B13-B15), vtoževala le razliko med dejansko opravljenimi nadurami in nočnimi urami in obračunanimi ter izplačanimi nadurami.

Trajanje dela preko polnega delovnega časa je omejeval 50. čl. ZDR/90. ZDR/90 je bil objavljen v Uradnem listu 14/90 in je pričel veljati 24.4.1990. Po 2. odst. 50. čl. ZDR/90 je lahko delo preko polnega delovnega časa trajalo največ 10 ur tedensko, razen za člane posadk ladij trgovske mornarice dolge plovbe in za delavce, ki opravljajo na ladji nujna popravila, kjer je lahko delo preko polnega delovnega časa izjemoma trajalo 86 ur na mesec. Ta določba je bila spremenjena z novelo ZDR/90, objavljeno v Uradnem listu RS, št. 71/93, ki je pričela veljati 15.1.1994, in po kateri je lahko delo preko polnega delovnega časa trajalo največ 8 ur na teden ali 20 ur na mesec oz. 180 ur na leto, zopet z izjemo članov posadk ladij trgovske mornarice dolge plovbe in za delavce, ki opravljajo na ladji nujna popravila, kjer je delo preko polnega delovnega časa lahko trajalo izjemoma 86 ur na mesec. Ob upoštevanju navedenih določb ZDR/90 sta lahko tožnika v spornem obdobju do 15.1.1994 mesečno opravila 40 nadur, od tega dne dalje pa 20 nadur mesečno. Delavec je bil upravičen do plačila dela preko polnega delovnega časa tudi v primeru, če mu ga delodajalec ni odredil s pisnim sklepom. Po uveljavljeni sodni praksi je bil delavec v primeru večjega števila dejansko opravljenih nadur od zakonsko dovoljenih upravičen do izplačila nadur v višini, določeni v kolektivni pogodbi, le za takšno število nadur, kot jih je dopuščal zakon. Če pa je delavec opravil večje število nadur od zakonsko dovoljenih, mu je pripadalo za te nadure plačilo brez dodatka za delo preko polnega delovnega časa (torej plačilo kot za ure dela v polnem delovnem času). Takšno stališče je v dosedanjih primerih sprejela sodna praksa (npr. Sklep VDSS, opr. št. Pdp 2143/2001 z dne 3.7.2003).

Sodišče prve stopnje je o obsegu vtoževanih nadur in nočnih ur za oba tožnika odločalo sklicujoč se na določbo 215. čl. ZPP, ker na podlagi izvedenih dokazov ni moglo zanesljivo ugotoviti, kolikšno število nadur oz. nočnih ur sta tožnika dejansko opravila. V postopku pred prvostopenjskim sodiščem je bilo sicer ugotovljeno, da sta tožnika v vtoževanem obdobju dejansko opravila več nadur, kot pa jima jih je tožena stranka izplačala, poleg tega pa jima tožena stranka nočnih ur sploh ni izplačevala. Glede na to je o tem dejstvu utemeljeno sklepalo na podlagi pravila o dokaznem bremenu, saj je že iz zgoraj navedene obrazložitve razvidno, da bi morala tožena stranka voditi evidence o dejansko opravljenih nadurah in nočnih urah za oba tožnika za sporno obdobje, česar pa ni storila oz. podatkov o tem ni predložila. Dokazno breme, da je delavcu obračunal in izplačal plačo za vse opravljeno delo v skladu s predpisi, nosi delodajalec. Pritožbeno sodišče nima pomislekov glede pravilnosti ugotovitve sodišča prve stopnje o dejansko opravljenih, a ne plačanih nadurah in nočnih urah, ki sta jih tožnika vtoževala za obdobje od 1.8.1993 dalje na podlagi njune mesečne evidence o teh nadurah oz. nočnih urah. Za obdobje pred 1.8.1993 pa sta tožnika določila obseg vtoževanih nadur (za navedeno obdobje tožnika nočnih ur ne vtožujeta) le na podlagi njune ocene, ne da bi razpolagala s kakršno koli evidenco o opravljenih, a ne izplačanih nadurah. Po stališču pritožbenega sodišča določba 215. čl. ZPP ne izključuje uporabe določbe 8. čl. ZPP o tem, katera dejstva se štejejo za dokazana. Po citirani določbi odloči sodišče po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka o tem, katera dejstva se štejejo za dokazna. Tožena stranka v pritožbi utemeljeno opozarja, da sta tožnika za obdobje pred 1.8.1993 postavila zahtevek za izplačilo nadur v močno pretiranem obsegu, pri čemer tega svojega zahtevka nista posebej utemeljevala. Ugotovitev pritožbenega sodišča, da je njuna ocena opravljenih nadur v obdobju pred 1.8.1993 pretirana, temelji na njuni evidenci o opravljenih, a neizplačanih nadurah za obdobje od 1.8.1993 do 31.12.1995. Iz njunih evidenc o opravljenih mesečnih nadurah, ki jih tožena stranka ni izplačala, je razvidno, da sta tožnika v obdobju od 1.8.1993 do 31.12.1995 mesečno opravila bistveno manjše število nadur, kot pa jih vtožujeta v obdobju pred 1.8.1993. Tako tožnika za obdobje od 8.5.1991 do 31.12.1991 vtožujeta vsak po 860 nadur, za obdobje leta 1992 vsak po 1300 nadur in za obdobje od 1.1.1993 do 31.7.1993 vsak po 700 nadur. Po preračunu navedenih vtoževanih nadur za obdobje do 1.8.1993 je potrebno ugotoviti, da tožnika za leto 1991 za obdobje od 8.5.1991 do 31.12.1991 vtožujeta v povprečju 107,5 nadur mesečno, v letu 1992 povprečno 108,3 nadure mesečno in v letu 1993 do 31.7.1993 povprečno 100 nadur mesečno.

Iz podatkov o mesečni kvoti opravljenih, a neizplačanih nadur, ki sta jih za obdobje po 1.8.1993 vložila v spis tožnika (A5, A13), izhaja, da je prvi tožnik v letu 1993 od 1.8.1993 do 31.12.1993 opravil povprečno 35,2 nadure na mesec, ki mu niso bile izplačane, v letu 1994 povprečno 73,9 nadur mesečno, ki mu niso bile izplačane in v letu 1995 povprečno 51,1 nadure, ki mu niso bile izplačane. Na podlagi navedenega je potrebno ugotoviti, da tožniku za celotno mesečno vtoževano obdobje nadur niso bile izplačane povprečno 53,4 nadure na mesec (35,2 + 73,9 +51,1 = 160,2 : 3 =53,4). Drugi tožnik je v obdobju od 1.8.1993 do 31.12.1993 opravil povprečno 43,8 nadur mesečno, ki mu niso bile izplačane, v letu 1994 za obdobje od januarja do vključno junija (od julija 1994 do decembra 1994 je bil drugi tožnik v bolniškem staležu) povprečno 49,1 nadur mesečno, ki mu niso bile izplačane in v letu 1995 povprečno 60,7 nadure mesečno, ki mu niso bile izplačane. Za navedeno obdobje drugemu tožniku niso bile izplačane povprečno 51,2 nadure mesečno (43,8 + 49,1 + 60,7 =153,6 : 3 = 51,2). Povprečno število opravljenih, a neizplačanih nadur je pritožbeno sodišče ugotovilo tako, da je seštelo podatke o opravljenih, a neizplačanih nadurah za oba tožnika (A5, A13) in to vsoto delilo s številom mesecev v posameznem letu, v katerih sta nadure uveljavljala.

Ob upoštevanju teh podatkov je pritožbeno sodišče delno ugodilo pritožbi tožene stranke in del zahtevka tožnikov za obdobje vtoževanih nadur pred 1.8.1993 delno zavrnilo. Glede na ugotovljene podatke o povprečnem mesečnem številu opravljenih, a neplačanih nadur za prvega tožnika za obdobje po 1.8.1993 je ugotovilo, da je prvi tožnik upravičen do izplačila nadur za obdobje od 2.8.1991 do 31.12.1991 (za obdobje od 8.5.1991 do 1.8.1991 je njegova terjatev zastarala) in sicer v obsegu 267 nadur (53,4 X 5 mesecev), drugi tožnik pa na podlagi istih razlogov in na podlagi identičnih izračunov do 256 nadur (51,2 X 5 mesecev). Na enak način je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je za čas od 1.1.1992 do 31.12.1992 prvi tožnik upravičen do izplačila 641 nadur, drugi tožnik pa do izplačila 614 nadur, za obdobje od 1.1.1993 do 31.7.1993 pa prvi tožnik do 374 nadur, drugi tožnik pa do 358 nadur. Ob upoštevanju navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi tožene stranke v zvezi s tem delno ugodilo in tožnikoma priznalo za obdobje do 1.8.1993 število nadur ob upoštevanju povprečja opravljenih nadur po 1.8.1993, medtem ko je v zvezi s preostalim delom vtoževanih nadur za to obdobje ugotovilo, da je v tem delu njun zahtevek neutemeljen, zato ga je v tem delu zavrnilo (čl. 358/4 ZPP, čl. 353 ZPP).

Iz spisovnih podatkov je nadalje razvidno, da sta tožnika vse vtoževane nadure uveljavljala v višini 150% od urne postavke v skladu z določbo 84. čl. kolektivne pogodbe tožene stranke. Ker pa je tožnikoma za opravljene nadure v zakonsko določenem obsegu pripadalo izplačilo v višini, določeni v 84. členu kolektivne pogodbe tožene stranke, za opravljene nadure nad zakonsko določeno višino pa v višini, kot so se tožnikoma izplačevale ure za delo, opravljeno v polnem delovnem času, je pritožbeno sodišče na pritožbo tožene stranke preizkusilo tožbeni zahtevek za izplačilo nadur in nočnih ur tudi po višini. Ugotovilo je, da je njun zahtevek za izplačilo nadur tudi po višini utemeljen le delno, medtem ko je njun zahtevek za izplačilo nočnih ur utemeljen v celoti, razen glede izplačila razlike med bruto in neto zneski nočnih ur.

V zvezi s tem pritožbeno sodišče najprej ugotavlja, da soglaša z ugotovitvijo sodišča prve stopnje o pravilnosti izračuna vrednosti posamezne nadure za vsako leto vtoževanega obdobja, saj ta preračun temelji na podatkih, ki jih je v spisu vložila tožena stranka (B22). Ob upoštevanju teh podatkov (skupna višina opravljenih in izplačanih nadur za posamično leto vtoževanega obdobja in skupni bruto znesek izplačanih nadur za isto obdobje) sta tožnika ugotovila, koliko je znašala povprečna vrednost ene bruto nadure za vsako leto vtoževanega obdobja in na podlagi tega sta nato oblikovala tožbeni zahtevek, pri čemer sta pri vtoževanju nočnih ur upoštevala dejstvo, da je po določbi 84. čl. kolektivne pogodbe tožene stranke vrednost ene nočne ure predstavljala 30% povišanja ustrezne urne postavke za uro "navadnega dela", torej za uro dela, opravljenega v polnem delovnem času. Ker pa sta tožnika vse nadure vtoževala ob upoštevanju urne postavke, povečane za 50%, čemur je sledilo tudi sodišče prve stopnje, je pritožbeno sodišče v izpodbijano sodbo v tem delu poseglo tako, da je tožnikoma del nadur do zakonsko dopustne kvote (50. čl. ZDR/90) prisodilo v vtoževani višini, preostali del nadur pa le v višini urne postavke za "navadno uro" dela. Pri tem preračunu je pritožbeno sodišče upoštevalo tudi tiste ure, ki je tožena stranka tožnikoma v spornem obdobju obračunala in izplačala.

Pritožbeno sodišče tako samo primeroma navaja, da je prvi tožnik npr. za september 1993 vtoževal 85 neplačanih nadur. Iz njegove evidence (A5), iz priloge B2 in iz njegovih plačilnih list (B5 - B12) je razvidno, da mu je tožena stranka v septembru 1993 obračunala in plačala 23 nadur, medtem ko je bilo z ozirom na določbo 2. odst. 50. čl. ZDR/90 v tem mesecu zakonsko dopustno opraviti 40 nadur. Glede na to je pritožbeno sodišče tožniku od vtoževanih 85 opravljenih neplačanih nadur prisodilo 17 nadur, ki mu jih je dolžna tožena stranka obračunati po višini 150% od osnove, za preostalih 68 opravljenih neplačanih nadur pa po višini 100% osnove, pri čemer je bila kot osnova za navedeni obračun nadur upoštevana vrednost ene nadure 413,65 SIT bruto (A28, B22) oz. vrednost ene "navadne ure" pa 275,77 SIT bruto v letu 1993. Na identičen način je pritožbeno sodišče ugotovilo tudi višino pripadajočega zneska nadur za drugega tožnika. Kot primeroma pritožbeno sodišče navaja, da je drugi tožnik za avgust 1993 dobil obračunanih in izplačanih 17 nadur (A13, B2, B13 - B15), vtoževal pa je 92 opravljenih, a neizplačanih nadur. Ker je v tem obdobju zakon dopuščal maksimalno 40 nadur mesečno, je drugemu tožniku pritožbeno sodišče za avgust 1993 prisodilo še 23 nadur, preračunanih po 150% glede na osnovo, 69 nadur pa preračunanih po 100% glede na osnovo, pri čemer je v skladu z podatki, ki sta jih v spisu vložila tožnika in ki izhajajo tudi iz podatkov tožene stranke (B22) ugotovilo, da je v letu 1993 znašala vrednost za drugega tožnika ene nadure povprečno 437,63 SIT bruto, vrednost ene "navadne ure" pa 291,75 SIT bruto. Po enakem principu je pritožbeno sodišče odločalo tudi o vseh preostalih vtoževanih nadurah obeh tožnikov. Zaradi transparentnosti preračuna je sestavni del te obrazložitve tudi tabela o načinu preračuna nadur za oba tožnika.

X - IZRAČUN POVPREČNE VREDNOSTI NADURE (150% NAVADNE URE), NAVADNE URE (100%) IN NOČNE URE (130% NAVADNE URE) 1

2 3

4 5

6 leto

št. plačanih nadur SIT bruto skupni znesek plačanih nadur SIT vrednost ene nadure 130% SIT vrednost "navadne ure" 100% SIT nočne ure 130% 1991

131

19.728,80

150,60 100,40

130,52 1992

222

65.717,90

296,03 197,35

256,56 1993

179

74.044,00

413,65 275,77

358,50 1994

240

159.896,10

666,23 444,15

577,40 1995

236

177.590,20

752,50 501,67

652,17 Podatki v koloni 1, 2, 3 - A28, B22 Podatki v koloni 4, 6, - A28 Podatki v koloni 5, - izračun pritožbenega sodišča PRERAČUN PRIPADAJOČIH NADUR ZA OBDOBJE od 1.8.1993-31.12.1995

1. obdobje

2. opravljene plačane nadure (A5), (B5 - B12)

3. opravljene neplačane nadure (A5)

4. opravljene neplačane nadure, preračunane po 84. čl. KP tožene stranke (150% osnove)

5. opravljene neplačane nadure, preračunane po 100% osnove 1

2 3

4 5

Avgust 1993 0

15 15

0 September 1993 23

85 17

68 Oktober 1993 26

26 14

12 November 1993 11

22 22

0 December 1993 30

28 10

18 Januar 1994 20

83 0

83 Februar 1994 20

63 0

63 Marec 1994 20

59 0

59 April 1994 20

25 0

25 Maj 1994 20

77 0

77 Junij 1994 20

42 0

42 Julij 1994 20

91 0

91 Avgust 1994 20

98 0

98 September 1994 20

118 0

118 Oktober 1994 20

0 0

0 November 1994 20

77 0

77 December 1994 20

116 0

116 Januar 1995 16

47 4

43 Februar 1995 20

75 0

75 Marec 1995 20

6 0

6 April 1995 20

40 0

40 Maj 1995 20

46 0

46 Junij 1995 20

40 0

40 Julij 1995 20

66 0

66 Avgust 1995 20

15 0

15 September 1995 20

85 0

85 Oktober 1995 20

90 0

90 November 1995 20

42 0

42 December 1995 20

61 0

61 Y - IZRAČUN POVPREČNE VREDNOSTI NADURE (150% NAVADNE URE), NAVADNE URE (100%) IN NOČNE URE (130% NAVADNE URE) 1

LETO 2

ŠTEVILO PLAČANIH NADUR 3

BRUTO SKUPNI ZNESEK PLAČANIH NADUR 4

VREDNOST ENE NADRUE (150%) 5

VREDNOST ENE "NAVADNE" URE 6

VREDNOST ENE NOČNE URE 1991

108

16.025,60

148,39 98,93

128,60 1992

150

41.528,10

276,85 184,57

239,94 1993

53

23.194,40

437,63 291,75

379,28 1994

90

45.822,10

509,13 339,42

441,25 1995

172

99.901,90

580,83 387,22

503,38 Podatki v koloni 1, 2, 3 - A28, B22 Podatki v koloni 4, 6 - A28 Podatki v koloni 5 - izračun pritožbenega sodišča PRERAČUN PRIPADAJOČIH NADUR ZA OBDOBJE 1.8.1993 - 31.12.1995

1. obdobje

2. opravljene plačane nadure (A3, B13 - B15)

3. opravljene neplačane nadure (A13)

4. opravljene neplačane nadure, preračunane po 84. čl. KP tožene stranke (150% osnove)

5. opravljene neplačane nadure, preračunane po 100% osnove 1

2 3

4 5

Avgust 1993 17

92 23

69 September 1993 16

21 21

0 Oktober 1993 12

30 28

2 November 1993 0

43 40

3 December 1993 8

33 32

1 Januar 1994 16

33 4

29 Februar 1994 20

43 0

43 Marec 1994 20

78 0

78 April 1994 14

61 6

55 Maj 1994 0

10 10

0 Junij 1994 20

70 0

70 Januar 1995 0

14 14

0 Februar 1995 20

40 0

40 Marec 1995 12

45 8

37 April 1995 0

32 20

12 Maj 1995 0

13 13

0 Junij 1995 20

55 0

55 Julij 1995 20

2 0

2 Avgust 1995 20

37 0

37 September 1995 20

199 0

199 Oktober 1995 20

51 0

51 November 1995 20

37 0

37 December 1995 20

204 0

204 Zakonsko omejitev nadur iz 2. odst. 50. čl. ZDR/90 pa je pritožbeno sodišče upoštevalo tudi pri delu tožbenega zahtevka za obdobje pred 1.8.1993. Z ozirom na določbo 2. odst. 50. čl. ZDR/90 je lahko tožena stranka tožnikoma v tem obdobju naložila mesečno največ 40 nadur dela. Za 40 nadur dela mesečno je tožnikoma pripadalo plačilo v višini osnove, povečane za 50%, za preostale nadure pa v višini osnove (kot za navadno uro dela). Po ugotovitvi pritožbenega sodišča je prvi tožnik v obdobju od 2.8.1991 do 31.12.1991 opravil 267 nadur. Gre za obdobje petih mesecev, v petih mesecih pa bi lahko v skladu z določbo 2. odst. 50. čl. ZDR/90 opravil največ 200 nadur, zato mu gre za teh 200 nadur plačilo ob upoštevanju osnove, povečane za 50%, za opravljenih preostalih 67 nadur pa v višini osnove (plačilo za "navadno uro" dela). Tudi v zvezi z tožbenim zahtevkom drugega tožnika je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je ta za obdobje od 2.8.1991 do 31.12.1991 upravičen do plačila 256 nadur, od teh 256 nadur mu je za 200 nadur pripadalo plačilo po višini osnovne (navadne) ure, povečane za 50%, za preostalih 56 nadur pa v višini plačila za navadno uro dela. Pritožbeno sodišče je višino navadnih ur preračunalo ob upoštevanju podatkov, ki sta jih v spisu vložila tako tožnika, kot tudi tožena stranka (A28, B22). Zaradi transparentnosti načina preračunavanja pripadajočega obsega in višine nadur je sestavni del te obrazložitve tudi tabela, iz katere izhaja postopek in način obračunavanja teh nadur.

NADURE OD 2.8.1991 - 31.7.1993 čl. 50/2 ZDR/90 = največje dovoljeno mesečno število nadur = 40

I. X - povprečno mesečno število opravljenih neplačanih nadur v obdobju 1.8.1993 - 31.12.1995 = 53,4 nadure a) 2.8.1991 - 31.12.1991 = 5 mesecev x 53,4 nadure = 267 nadur 5x40 nadur = 200 nadur - plačilo po 150% 67 nadur - plačilo po 100% 200 x 150,60 SIT = 30.120,00 SIT 67x 100,40 SIT = 6.728,80 SIT

36.846,80 SIT b) 1.1.1992 - 31.12. 1992 = 12 mesecev x 53,4 nadure = 640,8=641 nadur 12x40 nadur = 480 nadur - plačilo po 150% 161 nadur - plačilo po 100% 480 x 296,03 SIT = 142.094,40 SIT 161 x 197,35 SIT = 31.773,35 SIT

173.867,75 SIT c) 1.1. 1993 - 31.7.1993 = 7 mesecev x 53,4 nadure = 373,8 =374 nadure 7 x 40 nadur = 280 nadur - plačilo po 150% 94 nadur - plačilo po 100% 280 x 413, 65 SIT = 115.822,00 SIT 94 x 275,77 SIT = 25.922,38 SIT

141.744,38 SIT

II. Y - povprečno mesečno število opravljenih neplačanih nadur v obdobju 1.8.1993 - 31.12.1995 = 51,2 nadure a) 2.8.1991 - 31.12.1991 = 5 mesecev x 51,2 nadure = 256 nadur 5 x 40 nadur = 200 nadur - plačilo po 150% 56 nadur - plačilo po 100% 200 x 148,39 SIT = 29.678,00 SIT 56 x 98, 93 SIT = 5.540,08 SIT

35.218,08 SIT b) 1.1.1992 - 31.12.1992 = 12 mesecev x 51,2 nadure = 614,4 =614 nadure 12 x 40 nadur = 480 nadur - plačilo po 150% 134 nadur - plačilo po 100% 480 x 276,85 SIT = 132.888,00 SIT 134 x 184,57 SIT = 24.732,38 SIT

157.620,38 SIT c) od 1.1.1993 - 31.7.1993 = 7 mesecev x 51,2 nadure = 358,4 = 358 nadur 7 x 40 nadur = 280 nadur - plačilo po 150% 78 nadur - plačilo po 100% 280 x 437,63 SIT = 122.536,40 SIT 78 x 291,75 SIT = 22.756,50 SIT

145.292,90 SIT Tožnika pa sta poleg bruto izplačila vtoževanih nadur in nočnih ur vtoževala tudi zakonske zamudne obresti od teh zneskov in sicer od zapadlosti posamičnega vtoževanega zneska nadur in nočnih ur v plačilo do plačila. Dodatek za posebne pogoje dela, kot sta dodatek za nočno delo (nočne ure) in dodatek za delo preko polnega delovnega časa (nadure), se v skladu z določbo 84. čl. kolektivne pogodbe tožene stranke obračuna na podlagi odstotka od osnovne plače delavca za polni delovni čas oz. od ustrezne urne postavke. Po določbi 80. čl. kolektivne pogodbe tožene stranke je osnovna plača delavca izražena v bruto višini, kar je bilo skladno tudi z 30. čl. Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo (Ur. l. RS, št. 31/90 in nadalj.) oz. 1. tč. Tarifne priloge k Splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo (Ur. l. RS, št. 11/93 in nadalj.). Delavcu pa delodajalec ni dolžan izplačati celotne pripadajoče bruto plače, saj mora pred tem v skladu z veljavnimi predpisi odvesti ustrezne davke in prispevke, nato pa delavcu izplačati neto višino pripadajoče plače. Glede na to tudi tožnika nista upravičena do izplačila bruto izračunanih nadur in nočnih ur, temveč le do ustreznega neto zneska iz tega naslova po odvodu davkov in prispevkov pristojnim institucijam v skladu z veljavnimi predpisi. Navedeno je pri odločitvi o utemeljenosti pritožbe tožene stranke upoštevalo tudi pritožbeno sodišče in toženi stranki naložilo, da tožnikoma obračuna prisojene bruto zneske iz naslova nadur in nočnih ur, od teh zneskov odvede davke in prispevke, tožnikoma pa izplača pripadajoče neto zneske.

Kot je bilo že ugotovljeno, sta tožnika od posamičnih bruto vtoževanih zneskov zahtevala tudi izplačilo zakonskih zamudnih obresti. Delodajalec je dolžan delavcu od prepozno izplačanega dela neto plače izplačati tudi zakonske zamudne obresti. Po 1. odst. 324. čl. ZOR je prišel toženec (torej delodajalec) v zamudo, če ni izpolnil obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev. Tako po določbi 4. odst. 35. čl. Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo (Ur. l. RS, št. 39/93, ki je pričela veljati 1.7.1993) kot na podlagi določbe 4. tč. 29. čl. Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo iz leta 1990 (Ur. l. RS, št. 31/90 ) je bil delodajalec dolžan delavcem izplačati plačo najmanj enkrat mesečno in sicer najkasneje do 18. dne v mesecu za pretekli mesec. To pa pomeni, da je prišel v zamudo z izplačilom plače prvi naslednji dan, to je 19. dne v mesecu. Ob upoštevanju navedenega pripadajo tožnikoma tudi zakonske zamudne obresti od posamičnega mesečnega pripadajočega neto zneska nadur oz. nočnih ur in sicer od 19. dne v mesecu za pretekli mesec. Ker sta tožnika za obdobje do 1.8.1993 zakonske zamudne obresti vtoževala po datumu zapadlosti mesečnih pripadajočih zneskov nadur, so jima tudi za navedeno obdobje pričele teči zakonske zamudne obresti tako, kot so bile vtoževane. Tožnikoma pa prisojene zakonske zamudne obresti od pripadajočih neto zneskov nadur in nočnih ur ne tečejo do plačila, temveč do 1.1.2002. S 1.1.2002 je namreč pričel veljati Obligacijski zakonik (OZ, Ur. l. RS, št. 83/01), ki je v 376. čl. določil, da obresti nehajo teči, ko vsota zapadlih, pa neplačanih obresti doseže glavnico. 1060. čl. OZ je sicer določil, da se njegove določbe ne uporabljajo za obligacijska razmerja, ki so nastala pred uveljavitvijo tega zakona. Ta določba pa je bila podvržena presoji Ustavnega sodišča Republike Slovenije, ki je z odločbo opr. št. U-I-300/04 z dne 2.3.2006 (Ur. l. RS, št. 28/2006 z dne 17.3.2006) citirani člen OZ razveljavilo, kolikor se za zamudne obresti iz obligacijskih razmerjih, nastalih pred njegovo uveljavitvijo, ki tečejo po 1.1.2002, uporablja 277. čl. ZOR, čeprav so že dosegle ali presegle glavnico. Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da je vsota zapadlih, pa neplačanih obresti dosegla glavnico pri terjatvah, ki so dospele v plačilo do vključno septembra 1998. Ta izračun zakonskih zamudnih obresti je opravilo po programu, ki ga uporabljajo sodišča za izračun teh obresti. Ker je torej ugotovilo, da so vse terjatve, ki jih tožnika vtožujeta v tem individualnem delovnem sporu, dospele v plačilo do septembra 1998, je izpodbijani del sodbe delno spremenilo tako, da je odločilo, da zakonske zamudne obresti od prisojenih neto zneskov nadur in nočnih ur prenehajo teči 1.1.2002, zato je zahtevek za izplačilo zakonskih zamudnih obresti po navedenem datumu zavrnilo (4. tč. 358. čl. ZPP).

Ker sta tožnika z zahtevkom za izplačilo nadur in nočnih ur za zadnje 3 mesece pred prenehanjem delovnega razmerja delno uspela, jima pripada tudi ustrezna višja odpravnina. Iz spisovnih podatkov (A7, A15) izhaja, da je tožnikoma delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo kot trajno presežnima delavcema., zato jima na podlagi določbe 3. odst. 36.f čl. ZDR/90 pripada odpravnina. Iz priloge B21/27 in B21/30 je razvidno, da je bila prvemu tožniku odpravnina obračunana ob upoštevanju 24 let delovne dobe, drugemu tožniku pa ob upoštevanju 25 let delovne dobe. Po 102. čl. kolektivne pogodbe tožene stranke (B4) se je odpravnina v primeru trajno presežnih delavcev obračunala v višini 60% delavčeve povprečne mesečne plače v zadnjih treh mesecih za vsako leto dela v podjetju. Navedeno je upoštevalo tudi pritožbeno sodišče in tožnikoma priznalo odpravnino za število let delovne dobe, kot je bilo ugotovljeno v prilogi B21/27 oz. v prilogi B21/30. Prvi tožnik je bil za obdobje od oktobra 1995 do vključno decembra 1995 povprečno upravičen do višjega obračuna plače iz naslova nadur in nočnih ur v znesku 50.317,40 SIT mesečno, 60% od navedenega zneska znese 30.190,44 SIT. Za 24 let delovne dobe mu torej pripada še razlika v odpravnini v znesku 724.570,56 SIT. Glede na to je pritožbeno sodišče v preostalem vtoževano odpravnino v znesku 525.429,44 SIT zavrnilo kot neutemeljeno. Drugi tožnik je bil v obdobju od oktobra 1995 do decembra 1995 povprečno upravičen do višjega obračuna plače iz naslova nadur in nočnih ur v višini 62.188,32 SIT mesečno, 60% od navedenega zneska znese 37.312,99 SIT. Za 25 let delovne dobe mu pripada še razlika v odpravnini v višini 932.824,75 SIT. Iz tega razloga je pritožbeno sodišče višji tožbeni zahtevek za izplačilo odpravnine v znesku 692.175,25 SIT zavrnilo. Ker sta tožnika tudi zakonske zamudne obresti od razlike v odpravnini vtoževala od zapadlosti do plačila, je pritožbeno sodišče z ozirom na že omenjeno odločbo Ustavnega sodišča RS v tem delu poseglo v izpodbijano sodbo ter tožnikoma prisodilo zakonske zamudne obresti od pripadajočih razlik v odpravnini od zapadlosti posamične razlike v plačilo pa do 1.1.2002, v preostalem pa je obrestni zahtevek zavrnilo, saj sta tudi ti terjatvi dospeli v plačilo pred oktobrom 1998. Na prisojene razlike v odpravnini je dolžna tožena stranka plačati še predpisane dajatve.

Ker je tožena stranka v pritožbi utemeljeno opozarjala, da je prišlo v izreku izpodbijanega dela sodbe do določenega nasprotja, saj je sodišče prve stopnje v 3. alinei 2. in 4. tč. izreka izpodbijane sodbe napačno navedlo pričetek teka vtoževanega obdobja (1.1.1992 namesto 1.1.1993), je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbi ugodilo in ta del izreka popravilo, saj je to neskladje posledica strojepisne napake. Neutemeljena je pritožbena navedba tožene stranke, da v postopku pred sodiščem prve stopnje ni bilo upoštevano, da sta tožnika v vtoževanem obdobju tudi dobila izplačane določene nadure. Kot je bilo že ugotovljeno, sta izplačilo teh nadur upoštevala že tožnika pri oblikovanju njunega tožbenega zahtevka, temu pa je sledilo tudi sodišče prve stopnje. V zvezi z pritožbenimi trditvami tožene stranke, da sta tožnika v spornem obdobju namesto nadur koristila proste ure oz. da sta zavrnila koriščenje prostih ur, pritožbeno sodišče ugotavlja, da to iz dokaznega postopka ne izhaja. Sodišče prve stopnje je po zaslišanju tožnikov in predlaganih prič utemeljeno zaključilo, da tožena stranka tožnikoma ni izplačala vseh opravljenih nadur, da jima ni izplačala nobenih nočnih ur in da tudi ni dokazala, da bi jima omogočila koriščenje prostih ur za opravljene nadure. V zvezi z pritožbeno trditvijo tožene stranke, da bi šle tožnikoma nadure le za opravljeno efektivno delo, ne pa za čas čakanja na prihod ladij oz. za počitek na ladji, pritožbeno sodišče ugotavlja, da tožena stranka v spis ni predložila nikakršnih dokazov, iz katerih bi izhajalo, da tožnika za obdobje, za katero vtožujeta nadure, efektivnega dela dejansko ne bi opravljala. Pritožbeno sodišče soglaša tudi z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da kilometrina, ki je opredeljena v kolektivni pogodbi tožene stranke, ni pomenila plačila za opravljeno nadurno delo delavcev pri toženi stranki, saj se je ta kilometrina šoferjem oz. kurirjem obračunavala glede na prevožene kilometre in neodvisno od tega, če so te kilometre prevozili v okviru rednega delovnega časa oz. v okviru dela preko polnega delovnega časa. Neutemeljena je tudi pritožbena navedba tožene stranke, da je sodišče prve stopnje pri odločanju upoštevalo tudi dejstva in dokaze, za navajanje oz. predložitev katerih naj bi bila tožnika prekludirana. Specifikacije tožbenega zahtevka, ki je temeljila na izračunu tožnikov na podlagi podatkov v spisu, ki niso bili vloženi v spis v nasprotju z določbo 286. čl. ZPP, ni mogoče opredeliti kot navajanje dejstev in predlaganje dokazov, ki bi bili podvrženi prepovedi upoštevanja pri odločanju o utemeljenosti tožbenega zahtevka tožnikov po 4. odst. 286. čl. ZPP.

Ker je bila pritožba tožene stranke delno utemeljena, je pritožbeno sodišče izpodbijani del sodbe delno spremenilo in delno zavrnilo tožbeni zahtevek tožnikov (1. tč. 358. čl. ZPP), v preostalem delu pa pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo nespremenjeni izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje, saj niso bili podani niti pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (353. čl. ZPP).

Ker se je zaradi odločitve pritožbenega sodišča spremenil tudi uspeh strank v tem individualnem delovnem sporu, je bilo potrebno ponovno odločiti o priglašenih pravdnih stroških obeh strank. Pritožbeno sodišče je ob upoštevanju vrednosti spornega predmeta, na podlagi katerega je sodišče prve stopnje tožnikoma priznalo in odmerilo njune pravdne stroške, toženi stranki priznalo stroške za sestavo pripravljalne vloge z dne 19.5.2003 600 točk, za zastopanje na naroku dne 20.5.2003 400 točk, za sestavo vloge z dne 17.7.2003 50 točk, za zastopanje na naroku dne 11.9.2003 400 točk, za pripravljalno vlogo z dne 6.11.2003 600 točk, za dokazni predlog 50 točk, za zastopanje na naroku 27.11.2003 400 točk in za porabljeni čas 250 točk, za zastopanje na naroku dne 3.2.2004 400 točk, za pripravljalno vlogo z dne 3.2.2004 600 točk, za zastopanje na naroku dne 17.5.2005 400 točk, kar ob vrednosti odvetniške točke v času odločanja pri sodišču prve stopnje (110,00 SIT) 2% manipulativnih stroškov, 20% DDV in založenega predujma za izvedenca finančne stroke znaša skupaj 708.756,00 SIT. Pritožbeno sodišče toženi stranki preostalih priglašenih stroškov (za posvet s stranko in za študij spisa ni priznalo, ker so le ti že vključeni v priznano nagrado za zastopanje. Pritožbeno sodišče toženi stranki tudi ni priznalo priglašenih stroškov za odsotnost iz pisarne in za kilometrino na relaciji Ljubljana - Koper - Ljubljana, ki jih je imela pooblaščenka tožene stranke, ki ima odvetniško pisarno v Ljubljani. Ti stroški namreč niso bili potrebni za predmetni individualni delovni spor (1. odst. 155. čl. ZPP), saj bi tožena stranka lahko za zastopanje v tem individualnem delovnem sporu pooblastila pooblaščenca, ki bi imel pisarno na območju sedeža prvostopenjskega sodišča. Pritožbeno sodišče toženi stranki tudi ni priznalo pavšalno priglašenih pravdnih stroškov sodnih taks, saj jih tožena stranka v priglašenem stroškovniku ni specificirala, razen tega pa iz podatkov spisa tudi ne izhaja, da bi bila tožena stranka do izdaje izpodbijane sodbe zavezana k plačilu sodne takse. Z ozirom na specificirani tožbeni zahtevek, ki sta ga tožnika postavila v svoji pripravljalni vlogi z dne 12.5.2005 in glede na odločitev pritožbenega sodišča, s katero je bilo pritožbi tožene stranke delno ugodeno in del tožbenega zahtevka tožnikov zavrnjen, pritožbeno sodišče ugotavlja, da sta tožnika v postopku uspela do 61%, tožena stranka pa do 39% odstotkov. To pomeni, da je dolžna tožena stranka tožnikoma z ozirom na uspeh v pravdi povrniti del njunih pritožbenih stroškov v višini 1.339.396,00 SIT, tožnika pa toženi stranki 276.415,00 SIT. Po pobotu navedenih pravdnih stroškov je dolžna tožena stranka tožnikoma povrniti del njunih pravdnih stroškov v višini 1.062.981,00 SIT skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17.5.2005 dalje do plačila.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi 1. in 2. odst. 165. čl. ZPP. Pritožbeno sodišče je toženi stranki od priglašenih stroškov priznalo stroške za sestavo pritožbe 875 točk pa v odvetniški tarifi (Ur. l. RS, št. 67/2003 - tarifna št. 15/4), 2% materialnih stroškov in 20% DDV, takso za pritožbo v znesku 121.081,00 SIT, zastopanje na naroku z dne 14.11.2006 350 točk (tarifna št. 15/3b) za sestavo vloge 12.11.2006 525 točk (tarifna št. 15/2), za odsotnost iz pisarne 100 točk (člen 7/4 OT) 2% materialnih stroškov in 20% DDV ter kilometrino in cestnino v višini 19.200,00 SIT, kar ob vrednosti odvetniške točke v času odločanja pred pritožbenim sodiščem (110,00 SIT) znaša 389.365,00 SIT. Pritožbeno sodišče toženi stranki ni priznalo stroškov za pregled sodbe, ker so ti stroški že vključeni v priznano nagrado za sestavo pritožbe, niti višjih priglašenih stroškov za zastopanje na naroku in za sestavo vloge, ker so le ti priglašeni v nasprotju z odvetniško tarifo. Tožnikoma je od priglašenih stroškov priznalo stroške za sestavo pritožbe zoper sklep pritožbenega sodišča v višini 350 točk po OT (tarifna št. 15/4 OT) povečano za 2% materialnih stroškov in 20% DDV, za zastopanje na naroku dne 14.11.2006 350 točk (tarifna št. 15/3b), za porabljeni čas med zastopanjem 100 točk (člen 7/1 OT), za odsotnost iz pisarne 100 točk (člen 7/4 OT, kar skupaj ob upoštevanju 20% priglašenega DDV in kilometrine ter cestnine v skupni višini 19.200,00 SIT znaša 209.610,00 SIT. Pritožbeno sodišče tožnikoma ni priznalo priglašene stroške v zvezi z odgovorom na pritožbo, saj le ti niso pripomogli k rešitvi tega individualnega delovnega spora, niti višjih priglašenih stroškov za zastopanje na naroku dne 14.11.2006, za odsotnost iz pisarne tega dne ter za porabljeni čas med zastopanjem v tem naroku, ker so bili priglašeni v nasprotju z veljavno odvetniško tarifo. Tožena stranka je v pritožbenem postopku uspela do 39%, kar pomeni da sta ji dolžna tožnika povrniti za 151.852,00 SIT njenih pritožbenih stroškov, tožena stranka pa je glede na uspeh tožnikov v pritožbi dolžna njima dvema povrniti del njunih pravdnih stroškov v višini 127.862,00 SIT (61%). Po pobotu navedenih stroškov sta dolžna tožnika toženi stranki povrniti del njenih pritožbenih stroškov v znesku 23.990,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14.11.2006 dalje do plačila v 8 dneh in pod izvršbo.

Ker v zvezi z odločitvijo pritožbenega sodišča glede razveljavitve sklepov tožene stranke z dne 6.6.1996 in odločb tožene stranke 11.7.1996, v zvezi z zavrnitvijo dela tožbenega zahtevka iz naslova nadur in v zvezi z odločitvijo o vtoževanih odpravninah revizija na podlagi določb 31. člena (ZDDS-1) ni dovoljena, je bilo potrebno v skladu z določbo 1. odst. 32. čl. ZDSS-1 odločiti o tem, če se revizija glede navedenega dopusti. Po citiranem členu sodišče dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišč druge stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Ker v zvezi z zgoraj navedenimi odločitvami pritožbenega sodišča ne gre za nobenega od navedenih primerov, je pritožbeno sodišče sklenilo, da revizije ne dopusti. Pritožbeno sodišče pa je sklenilo, da dopusti revizijo v zvezi z zavrnitvijo dela tožbenega zahtevka tožnikov, ki se je nanašal na izplačilo zakonskih zamudnih obresti za obdobje od 1.1.2002 do plačila, saj je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pomembnem pravnem vprašanju.