Jedro

Med strankama ni sporno, da tožnik izpolnjuje pogoje iz 399. člena ZPIZ-2. Delavci policije so vključeni v obvezno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, imajo status zavarovanca (45. točka 7. člena ZPIZ-2), in imajo pravico do starostne pokojnine, definirane v 36. točki 7. člena ZPIZ-2. Tožnik, ki nesporno (tako tudi pritožba), v obdobju od 9. 9. 2014 do 17. 11. 2015, ne izpolnjuje pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine po določbi 27. člena ZPIZ-2, to je pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine po splošnih predpisih o obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju, izpolnjuje pa pogoje, določene v 399. členu ZPIZ-2 za izplačevanje 20 % starostne pokojnine. S tem pa pogoje, določene v tretjem odstavku 38. člena ZPIZ-2, ne glede na to, da določba 399. člena ZPIZ-2 le postopno spreminja pogoje glede starosti in pokojninske dobe, potrebne za pridobitev pravice do starostne pokojnine po posebnem zakonu in da ta določba ni umeščena v poglavje zakona, ki se nanaša na pridobitev in odmero pravic iz obveznega zavarovanja.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbi toženca št. 9842533 z dne 23. 2. 2015 in št. 14-9842533 z dne 5. 11. 2014 (I. točka izreka) in odločilo, da ima tožnik od 9. 9. 2014 do 17. 11. 2015 pravico do izplačila 20 % starostne pokojnine (II. točka izreka). Obenem je odločilo, da bo toženec s posebno odločbo odmeril višino 20 % deleža starostne pokojnine za vtoževano obdobje in da mu je toženec dolžan povrniti stroške postopka v višini 685,42 EUR, v roku 15 dni, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka dalje do plačila.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložil toženec zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da je sodišče zmotno uporabilo določbo tretjega odstavka 38. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami, v nadaljevanju ZPIZ-2), ker je pravico do izplačila 20 % starostne pokojnine razširilo na zavarovanca, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do pokojnine po posebnem predpisu. V konkretnem primeru je nesporno, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine po določbi 27. člena ZPIZ-2, torej pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine po splošnih predpisih o obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju, izpolnjuje pa pogoje za upokojitev po posebnem predpisu, to je po 87. členu Zakona o policiji (Ur. l. RS, št. 49/98 s spremembami) v zvezi z določbo 399. člena ZPIZ-2. Glede na to, da tožnik izpolnjuje pogoje za upokojitev po posebnem zakonu, v njegovem primeru ni mogoče uporabiti določbe tretjega odstavka 38. člena ZPIZ-2. Iz navedene določbe izhaja, da je izplačilo 20 % starostne pokojnine mogoče priznati le zavarovancu, ki izpolnjuje pogoje za upokojitev po splošnih predpisih o obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Meni, da tožnik, ki izpolnjuje pogoje za upokojitev po posebnem predpisu, ni zajet v pojem zavarovanca, ki izpolnjuje pogoje za upokojitev v skladu s tem zakonom, to je po ZPIZ-2. V 36. točki 7. člena ZPIZ-2 je določeno, da je starostna pokojnina pokojninski prejemek brez odbitkov, ki pripada zavarovancu ob dopolnitvi predpisane starosti in pokojninske dobe, če izpolnjuje pogoje v skladu s tem zakonom, kar pomeni, da izpolnjuje pogoje, ki se nanašajo na pridobitev in odmero pravic iz obveznega zavarovanja. Pravice, ki se zagotavljajo zavarovancem z obveznim zavarovanjem so naštete v 26. členu ZPIZ-2. V določbah 27. do 29. člena ZPIZ-2 pa so določeni pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine in pogoji za pridobitev pravice do predčasne pokojnine iz naslova obveznega zavarovanja. Določba 399. člena ZPIZ-2 ni umeščena v poglavje zakona, ki se nanaša na pridobitev in odmero pravic iz obveznega zavarovanja. Tudi sicer po navedeni določbi 399. člena ZPIZ-2 pravico do starostne pokojnine pridobijo le tisti zavarovanci, ki ob njeni uveljavitvi izpolnjujejo posebne statusne pogoje, določene v posebnem zakonu. Torej gre za pridobitev pravice do pokojnine po posebnih predpisih, v konkretnem primeru tožnika po Zakonu o policiji in ne po določbi ZPIZ-2, kot zmotno razlaga prvostopno sodišče. Navedena določba 399. člena ZPIZ-2 le postopno spreminja pogoje glede starosti in pokojninske dobe, potrebne za pridobitev pravice do starostne pokojnine po posebnem zakonu, v konkretnem primeru po Zakonu o policiji. Razen tega tudi drugi odstavek 39.a člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 102/2015, v nadaljevanju ZPIZ-2B) izrecno določa, da izplačilo dela pokojnine uveljavi tudi uživalec starostne ali predčasne pokojnine, uveljavljane po splošnih predpisih o obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Navedena sprememba zakona, nasprotno kot meni sodišče, kvečjemu potrjuje stališče tožene stranke, da tožnik nima pravice do izplačevanja 20 % starostne pokojnine, ker za pridobitev pravice do starostne pokojnine ne izpolnjuje pogojev po splošnih predpisih iz obveznega zavarovanja. Ker odločitev sodišča ni pravilna, meni, da po določbi 154. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) glede na načelo uspeha v sporu, ni dolžan tožniku povrniti stroškov postopka.

3. V odgovoru na pritožbo tožnik nasprotuje pritožbenim navedbam. Poudarja, da je dne 8. 9. 2014 vložil pri tožencu zahtevo za izplačilo 20 % dela starostne pokojnine. Tedaj je veljal ZPIZ-2 ter Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 39/2013, v nadaljevanju: ZPIZ-2A), ki pa v ničemer ni posegel v določbe, ki se nanašajo na konkretni spor. Sklicuje se na tretji odstavek 38. člena ZPIZ-2, iz katerega ne izhaja, po katerem zakonu mora zavarovanec izpolnjevati pogoje za pridobitev pravice do predčasne ali starostne pokojnine, niti ni določen, kateri izmed izključitvenih razlogov. Na dan 9. 9. 2014 je izpolnjeval pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine na podlagi 399. člena ZPIZ-2, s tem pa je zadoščeno definiciji starostne pokojnine iz 36. točke 7. člena ZPIZ-2. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je sodbo ustrezno obrazložilo z dejanskimi in pravnimi razlogi. Pritožbeno sodišče dodatno poudarja naslednje.

6. Predmet sodne presoje sta odločbi toženca št. ... z dne 23. 2. 2015 in št. ... z dne 5. 11. 2014. Z dokončno odločbo z dne 23. 2. 2015 je toženec zavrnil tožnikovo pritožbo vloženo zoper prvostopno odločbo z dne 5. 11. 2014. S slednjo je toženec odločil, da tožnik nima pravice do 20 % starostne pokojnine. V obravnavani zadevi je sporno ali je tožnik, ki je na dan 9. 9. 2014 izpolnjeval pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine po prvem odstavku 399. člena ZPIZ-2, izpolnjuje pogoje za izplačilo 20 % starostne pokojnine.

7. Iz listinske dokumentacije izhaja, da je tožnik pri tožencu dne 8. 9. 2014 vložil zahtevo za izplačilo 20 % dela starostne pokojnine. Tedaj je veljal ZPIZ-2 ter ZPIZ-2A, ki pa v ničemer ni posegal v določbe, ki se nanašajo na konkretni spor. ZPIZ-2 je v tretjem odstavku 38. člena določal, da se zavarovancu, ki je ob izpolnitvi pogojev za izpolnitev pravice do predčasne ali starostne pokojnine zavarovan pri zavodu in ostane v zavarovanju v nespremenjenem obsegu in če se za to odloči, od prvega naslednjega dne po vložitvi zahteve mesečno izplačuje 20 % predčasne ali starostne pokojnine, do katere bi bil upravičen na dan njene uveljavitve, vse do prenehanja zavarovanja ali do uveljavitve delne pokojnine, vendar največ do dopolnitve 65. let starosti.

8. Po tej določbi je za izplačevanje 20 % starostne pokojnine pogoj, da zavarovanec izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do predčasne ali starostne pokojnine, da je ob izpolnjevanju pogojev zavarovan pri zavodu in da ostane v zavarovanju v nespremenjenem obsegu. Ob izpolnitvi teh pogojev se zavarovancu izplačuje 20 % predčasne ali starostne pokojnine, do katere bi bil upravičen na dan njene uveljavitve, vse do prenehanja zavarovanja oz. do uveljavitve delne pokojnine, vendar največ do dopolnitve 65 let starosti.

9. Iz zakonskega besedila navedene določbe tretjega odstavka 38. člena ZPIZ-2 ne izhaja, da lahko pravico do izplačila 20 % starostne pokojnine uveljavijo le zavarovanci, ki izpolnjujejo pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine na podlagi 27. in 29. člena ZPIZ-2. Citirana določba 38. člena ZPIZ-2 govori zgolj o starostni pokojnini in ne ločuje med starostno pokojnino priznano po splošnih ali po posebnih predpisih. Citirana določba 38. člena, niti druge določbe ZPIZ-2, na izplačilo 20 % zneska starostne pokojnine ne izključuje nobene skupine, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine.

10. Pogoji za priznanje pravice do starostne pokojnine so v ZPIZ-2 določeni v 27. členu (starostna pokojnina) in 29. členu (predčasna pokojnina). V prehodnih in končnih določbah pa so določene izjeme od pogojev določenih v 27. členu za določene skupine. ZPIZ-2 je za delavce policije te pogoje določil v 399. členu in s tem izključil uporabo določb Zakona o policiji glede dopolnjene starosti in pokojninske dobe.

11. Med strankama ni sporno, da tožnik izpolnjuje pogoje iz 399. člena ZPIZ-2. Delavci policije so vključeni v obvezno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, imajo status zavarovanca (45. točka 7. člena ZPIZ-2), in imajo pravico do starostne pokojnine, definirane v 36. točki 7. člena ZPIZ-2. Tožnik, ki nesporno (tako tudi pritožba), v obdobju od 9. 9. 2014 do 17. 11. 2015, ne izpolnjuje pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine po določbi 27. člena ZPIZ-2, to je pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine po splošnih predpisih o obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju, izpolnjuje pa pogoje, določene v 399. členu ZPIZ-2 za izplačevanje 20 % starostne pokojnine. S tem pa pogoje, določene v tretjem odstavku 38. člena ZPIZ-2, ne glede na to, da določba 399. člena ZPIZ-2 le postopno spreminja pogoje glede starosti in pokojninske dobe, potrebne za pridobitev pravice do starostne pokojnine po posebnem zakonu in da ta določba ni umeščena v poglavje zakona, ki se nanaša na pridobitev in odmero pravic iz obveznega zavarovanja. Takšno stališče je pritožbeno sodišče zavzelo v primerljivi zadevi opr. št. Psp 199/2016 z dne 8. 9. 2016, enako pa Vrhovno sodišče RS v zadevi opr. št. VIII Ips 24/2017 z dne 7. 3. 2017. 12. Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče toženčevo pritožbo na podlagi 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo, vključno glede odločitve o stroških postopka. Sodišče prve stopnje je glede na izid pravde pravilno uporabilo določbo 154. člena ZPP.