14. 5. 2020

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude in ustavne pritožbe A. B., C. na seji 14. maja 2020

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 1271/2018 z dne 10. 10. 2018 v zvezi s sklepi Okrožnega sodišča v Kranju št. I P 517/2017 z dne 17. 11. 2017, z dne 9. 2. 2018 in z dne 4. 5. 2018 ter zoper sklep Vrhovnega sodišča št. Cp 35/2018 z dne 29. 11. 2018 v zvezi s sklepom Vrhovnega sodišča št. II DoR 284/2018 z dne 1. 10. 2018 in plačilnim nalogom Vrhovnega sodišča št. II DoR 284/2018 z dne 17. 8. 2018 se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 2., 3., 5., 8., 16. in 34. člena ter taksne tarife št. 1 in št. 3 Zakona o sodnih taksah (Uradni list RS, št. 37/08, 97/10, 63/13, 30/16) ter 105.a člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08 in 10/17) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pritožnica z ustavno pritožbo izpodbija sklepe, s katerimi so ji sodišča odmerila plačilo sodnih taks za vložena pravna sredstva, ter sklep o odmeri nagrade in stroškov dela sodnemu tolmaču.[1] Sodišče prve stopnje je: i) s sklepom z dne 17. 11. 2017 sodnemu tolmaču za srbski jezik mag. Alojzu Ferlincu priznalo nagrado in stroške za opravljeno delo v skupnem znesku 304,50 EUR; ii) s sklepom z dne 9. 2. 2018 pritožnici odmerilo sodno takso za pritožbo zoper prvostopenjsko sodbo št. I P 517/2017 z dne 6. 11. 2017, pritožbo zoper sodbo in sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 2906/2016 z dne 6. 9. 2017 ter revizijo zoper sodbo in sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 2906/2016 z dne 6. 9. 2017; iii) s sklepom z dne 4. 5. 2018 zavrnilo pritožničin ugovor zoper plačilni nalog, s katerim jo je pozvalo k plačilu sodne takse za pritožbo, ki jo je vložila zoper prvostopenjski sklep o predlogu za izdajo dopolnilne sodbe. Zoper vse navedene prvostopenjske sklepe je pritožnica vložila pritožbe. Višje sodišče je pritožbi zoper sklepa z dne 17. 11. 2017 in z dne 4. 5. 2018 zavrnilo. Delno pa je ugodilo pritožničini pritožbi zoper sklep z dne 9. 2. 2018 in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je znižalo zneska sodne takse, ki ju je pritožnica dolžna plačati za pritožbo in revizijo. V preostalem delu je pritožničino pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a ne spremenjenem delu potrdilo. Pritožnica izpodbija tudi sklepa Vrhovnega sodišča, s katerima je Vrhovno sodišče najprej zavrnilo njen ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse za postopek o predlogu za dopustitev revizije, nato pa tudi njeno pritožbo zoper sklep o zavrnitvi ugovora.

2.Pritožnica zatrjuje številne kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zlasti pravic iz 14., 21., 22., 23., 25., 30. in 34. člena Ustave. Prav tako naj bi ji bile kršene pravice iz 1., 2., 3., 5., 6., 8., 13. in 14. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP). Izpodbijani sklepi, ki pritožnici nalagajo plačilo sodnih taks in drugih stroškov postopka, naj bi bili nezakoniti in naj bi posegali v njeni pravici do dostopa do sodišča (23. člen Ustave in 6. člen EKČP) in do učinkovitega pravnega sredstva (13. člen EKČP). Višje in Vrhovno sodišče naj bi s sprejetimi stališči pritožnici nesorazmerno omejili dostop do instančnih sodišč. P postupanje sodišč naj bi kršilo tudi pritožničino pravico do enakosti pred zakonom (14. in 22. člen Ustave ter 14. člen EKČP), saj višina stroškov, ki jih je morala predhodno kriti v tem postopku, nesorazmerno omejuje njeni pravici do poštenega sojenja in do učinkovitega pravnega sredstva. Pritožnica še opozarja, da ji je bila pravica do oprostitve plačila stroškov postopka odvzeta arbitrarno, brez ustrezne zakonske podlage, s tem pa naj bi bila kršena prepoved retroaktivnega poseganja v pridobljene pravice (155. in 158. člen Ustave). Predlaga razveljavitev izpodbijanih sklepov in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3.Pritožnica hkrati z ustavno pritožbo vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti več določb Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) ter 105.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Ker naj bi izpodbijane zakonske določbe dostop do sodišča pogojevale s predhodnim plačilom nesorazmerno visokih sodnih taks, naj ne bi bile združljive s pravico žrtev nezakonitega pridržanja v psihiatrični ustanovi do dostopa do sodišča in do učinkovitega pravnega sredstva. Zakonodajalec naj ne bi upošteval posebno ranljivega položaja teh oseb, saj je njihov položaj urejen na način, ki velja za navadne premoženjske spore. Taka ureditev naj bi bila diskriminacijska. Po mnenju pritožnice Republika Slovenija žrtvam prisilnih hospitalizacij ne zagotavlja učinkovitega pravnega sredstva v zvezi s pravico do odškodnine zaradi nezakonitega pridržanja v psihiatrični ustanovi. Prelaganje stroškov izvedbe sodnega postopka naj bi žrtve odvračalo od uveljavljanja sodnega varstva.

4.Ustavno sodišče je ustavno pritožbo zavrglo, ker ni dovoljena, pogoji za izjemno obravnavo pa niso izpolnjeni (tretja alineja prvega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12 in 23/20 – v nadaljevanju ZUstS) (1. točka izreka).

5.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

6.Izpodbijane določbe ZST-1 in ZPP ne učinkujejo neposredno. V takih primerih se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Pobudničin pravni interes je temeljil na ustavni pritožbi, ki jo je Ustavno sodišče iz razloga, navedenega v 4. točki obrazložitve tega sklepa, zavrglo. Zato pobudnica ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanih določb. Glede na to je Ustavno sodišče njeno pobudo zavrglo (2. točka izreka).

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretje alineje prvega odstavka 55.b člena v zvezi z drugo alinejo drugega odstavka 55.a člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS ter tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11, 70/17 in 35/20) v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, DDr. Klemen Jaklič, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez Predsednik

[1]Izpodbijani sklepi so bili izdani v pravdi, v kateri pritožnica od tožene stranke zahteva plačilo odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škodo zaradi zatrjevanih nezakonitih psihiatričnih hospitalizacij leta 1999 in leta 2000.