Jedro

Tožena stranka (delodajalec) je nasproti terjatvi tožnika (delavca) v pobot uveljavljala svojo terjatev iz naslova povzročene škode zaradi nevračila 34 palet. Ssodišče prve stopnje je priznalo obstoj terjatve tožene stranke na podlagi listin, ki jih je predložila tožena stranka, iz katerih pa ni razvidno, da je škodo povzročil tožnik ter da je tožena stranka škodo povrnila. Po določbi 311. člena OZ dolžnik lahko pobota terjatev, ki jo ima nasproti upniku, s tistim, kar ta terja od njega, če se obe terjatvi glasita na denar ali na druge nadomestne stvari iste vrste in iste kakovosti in če sta obe zapadli. Ni ovir, da bi sodišče v okviru obstoječe pravde (ob predpogoju, da so izpolnjeni ostali pogoji za pobot) ugotovilo, ali terjatev obstoji in do katere višine je pobotni ugovor utemeljen. Pritožba utemeljeno uveljavlja, da sodba nima zadostnih razlogov glede pobotnega ugovora.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani del sodbe delno razveljavi v III., IV. in V. točki izreka ter se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V preostalem se pritožba zavrne in se potrdi nerazveljavljeni izpodbijani del sodbe (I. točka izreka).

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da mu je tožena stranka dolžna plačati znesek 240,00 EUR iz naslova nezakonitega odtegljaja od mesečnega osebnega dohodka, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva razsoje na prvi stopnji do plačila (I. točka izreka). Ugotovilo je obstoj terjatve tožnika do tožene stranke iz naslova regresa za letni dopust za leto 2011 v višini 748,10 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 7. 2011 in iz naslova nezmožnosti izrabe letnega dopusta v višini 200,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 7. 2011 do plačila (II. točka izreka ) in ugotovilo, da obstoji terjatev tožene stranke do tožnika v višini 423,00 EUR (III. točka izreka). Po pobotanju medsebojnih terjatev, navedenih v II. in III. točki izreka, je tožena stranka dolžna plačati tožniku znesek 325,10 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 2. 7. 2011 in znesek 200,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 7. 2011 (IV. točka izreka). Odločilo je, da je tožnik dolžan toženi stranki plačati stroške postopka v višini 159,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči prvi dan po preteku roka za prostovoljno izpolnitev do plačila, vse v 15 dneh pod izvršbo (V. točka izreka).

Zoper sodbo se pritožuje tožnik zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno, da jo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Sodišče prve stopnje je v III. točki izreka sodbe ugotovilo, da obstoji terjatev tožene stranke do tožnika v višini 423,00 EUR. Sodišče je torej v celoti ugodilo pobotnemu ugovoru tožene stranke, po mnenju tožnika neutemeljeno. Sodba v tem delu nima razumljivih razlogov. Kot je tožnik že opozarjal, škoda, ki naj bi jo povzročil, ni z ničemer izkazana. Nikjer ni dokazano, da je škodo povzročil ravno tožnik. Tožena stranka tudi ni dokazala, da je to škodo poravnala, v zadevi tudi ni nesporna višina škode. Tudi višino je tožnik prerekal. V nobenem primeru ni dopusten samovoljni pobot. Odškodninski postopek zoper tožnika ni bil izpeljan in torej ni nesporno, da je škodo toženi stranki zaradi nedostavljenih palet povzročil tožnik. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbeno sodišče je o sporni zadevi že odločalo in s sodbo in sklepom opr. št. Pdp 899/2012 z dne 10. 10. 2012 pritožbi delno ugodilo in izpodbijani del sodbe delno razveljavilo glede odločitve o znesku 240,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva razsoje na prvi stopnji do plačila ter v III., IV. in V. točki izreka ter v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ostalem delu je pritožbo zavrnilo in potrdilo nerazveljavljeni izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. list RS, št. 26/99 in naslednji) po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v tej določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava.

V tem individualnem delovnem sporu je tožnik vtoževal plačilo premalo izplačane plače za čas od maja do julija 2011, plačilo regresa za letni dopust za leto 2011, odškodnino zaradi neizkoriščenega letnega dopusta za leto 2011 ter povrnitev odtegljaja od plače v višini 240,00 EUR.

Sodišče prve stopnje je v ponovljenem postopku ponovno zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo zneska 240,00 EUR, ki je bil tožniku odtegnjen od plače. Ugotovilo je, da tožnik neupravičeno zahteva plačilo zneska, saj ni predložil dokaza, da mu je bil znesek dejansko odtegnjen od plače. Pritožba izrecno ne izpodbija odločitve sodišča prve stopnje o zavrnitvi zahtevka na plačilo zneska 240,00 EUR, zato je pritožbeno sodišče ta del odločitve preizkusilo v okviru preizkusa po uradni dolžnosti glede bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in pravilne uporabe materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvene kršitve določb postopka ter da je pravilno uporabilo materialno pravo.

Pritožba ne izpodbija odločitve o obstoju terjatve tožnika proti toženi stranki iz naslova regresa za letni dopust in iz naslova nezmožnosti izrabe letnega dopusta za leto 2011, pač pa tožnik izpodbija odločitev sodišča, da obstoji terjatev tožene stranke do tožnika v višini 423,00 EUR. V obravnavani zadevi je tožena stranka nasproti terjatvi tožnika v pobot uveljavljala svojo terjatev v višini 423,00 EUR iz naslova povzročene škode zaradi nevračila 34 palet. Iz obrazložitve sodbe izhaja, da je sodišče prve stopnje priznalo obstoj terjatve tožene stranke na podlagi listin, ki jih je predložila tožena stranka (priloga B5), iz katerih pa ni razvidno, da je škodo povzročil tožnik ter da je tožena stranka škodo povrnila. Po določbi 311. člena Obligacijskega zakonika (OZ, Ur. list RS, št. 83/2001 in naslednji) dolžnik lahko pobota terjatev, ki jo ima nasproti upniku, s tistim, kar ta terja od njega, če se obe terjatvi glasita na denar ali na druge nadomestne stvari iste vrste in iste kakovosti in če sta obe zapadli. Ni ovir, da bi sodišče v okviru obstoječe pravde (ob predpogoju, da so izpolnjeni ostali pogoji za pobot) kot predhodno vprašanje ugotovilo, ali terjatev obstoji in do katere višine je pobotni ugovor utemeljen. Pritožba utemeljeno uveljavlja, da sodba nima zadostnih razlogov glede pobotnega ugovora.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dejansko stanje glede obstoja terjatve tožene stranke nepopolno ugotovljeno, zato je pritožbi delno ugodilo in izpodbijani del sodbe delno razveljavilo v III., IV. in V. točki izreka ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, saj je glede na naravo stvari in okoliščine primera ocenilo, da samo ne more dopolniti postopka oziroma odpraviti pomanjkljivosti (355. člen ZPP). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje dopolniti dokazni postopek v cilju ugotavljanja dejstev, na katere je pritožbeno sodišče opozorilo v obrazložitvi svoje odločbe. V preostalem delu je pritožbo zavrnilo in potrdilo nerazveljavljeni del (I. točka izreka) sodbe sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka (tretji odstavek 165. člena ZPP).