7. 5. 2021

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus ustavne pritožbe in pobude Braneta Goršeta, Ljubljana, ki ga zastopata Mitja Jelenič Novak, odvetnik v Ljubljani, in Odvetniška pisarna Zakonjšek in Zakonjšek, d. o. o., Ljubljana, na seji 7. maja 2021

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Ips 5961/2013 z dne 14. 4. 2016 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Kopru št. III Kp 5961/2013 z dne 28. 11. 2014 in s sodbo Okrožnega sodišča v Kopru št. X K 5961/2013 z dne 15. 4. 2014 se ne sprejme.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega in drugega odstavka 245. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 55/08, 66/08, 39/09 in 91/11) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Sodišče prve stopnje je pritožnika spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja poslovne goljufije po drugem in prvem odstavku 234.a člena Kazenskega zakona (Uradni list RS, št. 95/04 – uradno prečiščeno besedilo – KZ), nadaljevanega kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja po tretjem in petem odstavku 257. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 55/08 – v nadaljevanju KZ-1) in kaznivega dejanja pranja denarja po prvem, drugem in tretjem odstavku 245. člena KZ-1. Izreklo mu je enotno kazen deset let zapora (vanjo je vštelo čas, prestan v priporu), enotno denarno kazen 1491 dnevnih zneskov (49.985,77 EUR), varnostni ukrep prepovedi opravljanja dolžnosti stečajnega upravitelja za dobo pet let in mu odvzelo premoženjsko korist v višini 2.252.201,52 EUR. Sodišče druge stopnje je pritožbi obrambe delno ugodilo in pritožnika oprostilo obtožbe storitve kaznivega dejanja poslovne goljufije ter ga spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja v manjšem obsegu, mu izreklo enotno kazen šest let zapora in enotno denarno kazen 1350 dnevnih zneskov (45.258,74 EUR) ter mu odvzelo premoženjsko korist v znesku 2.132.883,77 EUR. Vrhovno sodišče je deloma ugodilo zahtevi obrambe za varstvo zakonitosti in pritožnika spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja pranja denarja v manjšem obsegu, mu izreklo enotno kazen štiri leta in dva meseca zapora ter enotno denarno kazen 850 dnevnih zneskov (28.496,25 EUR) in mu odvzelo premoženjsko korist v znesku 2.076.652,11 EUR. Pritožnik uveljavlja kršitve pravic do poštenega sojenja iz 22. člena Ustave, neodvisnega in nepristranskega sojenja iz prvega odstavka 23. člena Ustave in do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave ter kršitve načela zakonitosti iz prvega odstavka 28. člena Ustave, pravnih jamstev iz 29. člena Ustave ter prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari iz 31. člena Ustave.

2.Pritožnik vlaga tudi pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega in drugega odstavka 245. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 55/08, 66/08, 39/09 in 91/11 – KZ-1). Navaja, da določbi nista v skladu z načelom zakonitosti v kazenskem pravu iz prvega odstavka 28. člena Ustave.

3.Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, ker niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 55.b člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12 in 23/20 – v nadaljevanju ZUstS) (1. točka izreka).

4.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

5.Zakonska ureditev, ki jo pobudnik izpodbija, ne učinkuje neposredno. Brez vmesnega posamičnega akta (sodne odločitve o obtožbi storitve kaznivega dejanja) ureditev namreč ne vpliva na pravni položaj posameznika. V takih primerih se sme pobuda vložiti šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamičen akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče je podrobneje obrazloženo v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). V takih primerih je predpostavka za vložitev tako ustavne pritožbe kot pobude vsebinsko izčrpanje pravnih sredstev. To pomeni, da mora pobudnik trditve o domnevni protiustavnosti ureditve, na kateri temelji odločitev v njegovi zadevi, uveljavljati že v postopku pred pristojnimi sodišči (tako že v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-330/05, U-I-331/05, U-I-337/05 z dne 18. 10. 2007, Uradni list RS, št. 101/07, in OdlUS XVI, 79). Iz zahteve za varstvo zakonitosti, ki jo je pobudnik priložil vlogi, ni razvidno, da bi zatrjevano protiustavnost zakonske ureditve uveljavljal v tem pravnem sredstvu. To pomeni, da pravnega sredstva glede zatrjevane protiustavnosti zakonske ureditve ni vsebinsko izčrpal. Ker pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijane ureditve, je Ustavno sodišče pobudo zavrglo (2. točka izreka).

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 55.b člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnici in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Špelca Mežnar in dr. Marijan Pavčnik. Sodnik Marko Šorli in sodnica dr. Katja Šugman Stubbs sta bila pri odločanju v tej zadevi izločena. Ustavno sodišče je sklep sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez Predsednik